Niko Košir

Niko Košir
Rojstvo	29. november 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) Poljšica pri Gorjah
Smrt	12. december 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (81 let) Poljšica pri Gorjah
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	literarni zgodovinar, esejist, pisatelj, prevajalec, univerzitetni učitelj, partizan

Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 4. december 2000, Poljšica pri Gorjah.

Življenjepis

Košir je leta 1943 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz romanistike. Kmalu po diplomi je bil interniran v Gonarsu. Po italijanski kapitulaciji je odšel v partizane. Po koncu vojne je bil od leta 1945 do 1952 zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec, od 1952 do 1955 je poučeval na gimnaziji v Stični ter od 1955 do 1975 predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Košir je eden prvih prevajalcev španske književnosti na Slovenskem. Med drugimi je prevajal Miguela de Cervantesa, Miguela de Unamuna, Joséja Ortego y Gasset, Juana Ramona Jiméneza in druge. Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi: leta 1973 Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota in 1988 nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu.

Literarno delo

Košir je pisal eseje italijanskih književnikih, ter o španski, katalonski in okcitanski književnosti. Napisal in izdal je monografijo France Prešeren (1977) in več leposlovnih del v katerih nadaljuje tradicijo psihološkega realizma: Temne lise (1978), Odsvitanja (1983), Mojih šeststo šestnajst partizanskih dni (1988), Srečanja s sodobniki (1989).

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih prevajalcev
• seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Viri

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991