Dragica Čadež

Dragica Čadež
Dragica Čadež
Rojstvo	29. april 1940 (83 let); Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ; Slovenija
Poklic	kiparka
Nagrade	Nagrada Prešernovega sklada Žagarjeva nagrada

Dragica Čadež, slovenska kiparka, * 29. april 1940, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila v Ljubljani, kasneje se je z družino preselila v Maribor, kjer je preživela svoja mladostna leta. Na gimnaziji je obiskovala mladinski kiparski krožek, ki ga je vodil Gabrijel Kolbič, občasno pa sta ga obiskovala tudi uveljavljena kiparja Vlasta Zorko in Slavko Tihec.

Študij na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je zaključila z diplomo leta 1963 pri akademskem slikarju Borisu Kalinu. Pri njem je nadaljevala in končala tudi specialko.^[2]

Leta 1965 se je poročila z akademskim kiparjem Tonetom Lapajnetom. Leta 1966 je sodelovala na Forma vivi v Kostanjevici. Naslednje leto je pridobila status svobodne umetnice. Študijsko se je izpopolnjevala v Londonu. Leta 1975 se je zaposlila kot likovna pedagoginja. Leta 1982 je postala docentka za kiparstvo. Leta 1989 je začela poučevati na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1998 dobila naziv redna profesorica. Od leta 1991 do 1996 je poučevala tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Trenutno poučuje keramiko na Oddelku za oblikovanje na ALUO Univerze v Ljubljani.

Napisala je dve knjigi o kiparstvu: Glina, les, papir, kovina , Mladinska knjiga, Ljubljana,1983 in Od glave do portreta. Modeliranje z glino, Debora, Ljubljana, 2000.

Dragica Čadež ustvarja predvsem v lesu in glini malo in monumentalno plastiko. Les oblikuje z motorno žago. Njen umetniški izraz je ekspresiven in poteza odločna. Običajno ustvarja v zaključenih ciklih: Sarkofagi, Palčki, Vrata, Olesenele sence,... Značilni so njeni simbolični, iz dveh ali več oblik sestavljeni kipi. V slovenskem kiparstvu je Čadeževa hkrati s skupino neokonstruktivistov (1968-1972) uresničila konstruktivistične težnje. Sodi med najpomembneše slovenske moderniste.

Od leta 1963 je sodelovala na razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem. ^[3] Do leta 2015 je imela več sto razstav. V dosedanjem več kot petdesetletnem ustvarjanju je prejela številne nagrade. Že leta 1965 je prejela Študentsko Prešernovo nagrado na ALU. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada za kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Leta 2003 je prejela Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva in leta 2004 naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.

Večino svojega opusa ustvarjenega v lesu je ob pregledni razstavi leta 1996 podarila Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Njena dela so v zbirkah Moderne galerije v Ljubljani, Umetnostne galerije v Mariboru, Galerije Miklova hiša v Ribnici in drugod.

Zadnja leta največ ustvarja v glini. Je pobudnica, ustanoviteljica in organizatorka Mednarodnega trienala keramike UNICUM.

Izbor samostojnih razstav[uredi | uredi kodo]

Galerija v Prešernovi hiši, Kranj, 1965
Galerija Krško, 1967
Galerija Doma omladine, Beograd,1975
Asociacije na Pompeje. Skulpture. Galerija ZDSLU, Ljubljana, september 1985
Sarkofagi. Galerija Equrna, Ljubljana 1990
Drugačnost podobe. Galerija Ilirija, 1993
Vrata. Skulpture. Bežigrajska galerija, Ljubljana, 1993
Ciklus poletni vrt. Skulpture 1994, Vila Katarina, Ljubljana, september, oktober 1994
Dragica Čadež. Konex Club, Ljubljana, december 1994
Dragica Čadež. skulpture - Palčki. Galerija Equrna, Ljubljana, oktober 1995
Pregledna razstava. Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 1996
Olesenele sence. več galerij, 1998
Zgodba o drevesu. Vrtni ambient. Vila Katarina, Ljubljana, 2005
Zgodba o drevesu. Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki 2010

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Študentska Prešernova nagrada, 1965, Ljubljana
Zlata ptica, 1973, Ljubljana
Nagrada fonda Moše Pijade, Bienale mladih, 1975, Rijeka
Premija, 3. jugoslovanski bienale male plastike, 1977, Murska Sobota
Prva nagrada ex aeqo, 2. bienale jugoslovanske plastike, 1983, Pančevo
Odkupna nagrada, 7. jugoslovanski bienale male plastike, 1985, Murska Sobota
Nagrada Prešernovega sklada, 1986, Ljubljana
Prva nagrada, 9. jugoslovanski bienale male plastike, 1989, Murska Sobota
Prva nagrada, Majski salon, ZDSLU, 1991, Ljubljana
Prva nagrada, Belokranjski bienale, 1996, Črnomelj
Velika nagrada, Majski salon, ZDSLU, 1998, Ljubljana
Žagarjeva nagrada za življenjsko delo na področju šolstva, Ministrstvo za šolstvo RS, 2003, Ljubljana
Odkupna nagrada Mobitel, kiparska razstava Oko in duh, 2005, Magistrat Ljubljana
Županjina nagrada za kiparstvo, 10. slovenska kiparska razstava, 2006, Magistrat Ljubljana
Priznanje, Svjetska izložba male i miniaturne keramike, 2008, Rovinj
Častno priznanje, majski salon ZDSLU, 2009, Kranj
Zlata plaketa, Clay fest, 2014, Zagreb
Nagrada Ivane Kobilce za življenjsko delo, 2020

Literatura[uredi | uredi kodo]

SOSIČ, Sarival. Dragica Čadež: Zgodba o drevesu. Monografija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 2010. ISBN 978-961-6684-17-0

Viri[uredi | uredi kodo]

↑ https://european-art.net/person/redirect?i=7&p=118
↑ »Z igro v kiparski svet Dragice Čadež«. Pridobljeno 31. marca 2016.^{[mrtva povezava]}
↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ta članek o likovnem umetniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[[https://european-art.net/person/redirect?i=7&amp;p=118_https://european-art.net/person/redirect?i=7&amp;p=118]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] ttps://european-art.net/person/redirect?i=7&p=118

[DČ-2] »Z igro v kiparski svet Dragice Čadež«. Pridobljeno 31. marca 2016.^{[mrtva povezava]}

[3] Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

[1]

[2]

[3]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 2 WorldCat CONOR (Slovenija) 1
Narodne knjižnice	Nemčija ZDA
Biografski slovarji	SBI (Slovenija) 1
Znanstvene podatkovne baze	SICRIS (Slovenija) 1