Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Arhiv pogovorne strani 2012-2013.


Slika

Slika:Lojze Grozde foto.jpg
Lojze Grozde

Zakaj se bio-slika ne pokaže tudi v drugih jezikih? Ali bi lahko kdo to ali kako drugo Lojzetovo sliko naložil na angleško stran (Commons ali kako se reče strani, kamor spravljamo slike)? Hvala.--Stebunik 19:48, 14. januar 2012 (CET)

Odgovora na prvo vprašanje ne vem; morda bi bilo treba dodati interwikije.
To isto sliko sem naložila v Zbirko: Lojze Grozde. Vprašanje pa je, kako dolgo bo tam, glede na avtorske pravice. P.S. Malce sem uredila tvoj prispevek tukaj, le zaradi preglednosti (naslov). Vse dobro, Petra Rimska 00:05, 25. januar 2012 (CET)[odgovori]

SloWiki10

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo Ha? 20:57, 17. februar 2012 (CET)[odgovori]

Glava za koncile

Manjka "glava" oziroma "okno" za koncile oziroma ekumenske koncile. V angleščini in drugih jezikih obstaja taka glava. Bil bi hvaležen tistemu, ki bi tako "glavo" priredil tudi za slovenščino. Jaz sem "glavo" prekopiral iz angleščine, pa ne deluje. --Stebunik 21:04, 12. marec 2012 (CET)

Če rabiš pomoč, jo boš lažje dobil pod lipo kot na svoji uporabniški strani, ki je ne spremljajo ravno vsi. Sicer pa uporabljal predloge, ki so na voljo, ali naredi nove. Pravkar sem recimo izbrisal tvojega svetega Petra izven obzidja, ker je bilo geslo zaradi napačne predloge povsem neuporabno. Za krščanske cerkve pa celo imaš {{Infopolje Cerkev}}. --IP 213 (pogovor) 13:21, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]

Infopolja za koncile pri nas še nimamo narejenega, zato tudi ne dela, lahko pa ga naredim po angleški predlogi. Pri člankih o bazilikah (Marija Snežna, sveti Pavel) je infopolje holiday neustrezno, pač pa je treba uporabiti {{Infopolje Cerkev}}. Slednja je trenutno ravno v manjšem preurejanju, zato je z dodajanjem dobro nekoliko počakati. V zvezi z njo bi rabil še eno pomoč: če malo pogledaš njeno angleško različico, ima v oddelku "History" možnosti za datuma, ko je bila cerkev enkrat "dedicated", drugič pa "consecrated". Kakšna je razlika med tema dvema pojmoma? Spodaj na strani je sicer tabela z razlago, vendar mi še vedno ni jasno. --Janezdrilc (pogovor) 23:11, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]

Navpolje za koncile je pravkar v izdelavi. Petra Rimska | pogovor 23:14, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Halo, je kdo doma? Za krščanske cerkve uporabi infopolje {{Infopolje Cerkev}} in ne kakšnega drugega. Zdaj nisi več začetnik, tako da moraš pri urejanju ravnati še toliko bolj skrbno. --IP 213 (pogovor) 09:00, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Pojma: dedicated, consecrated

Menim, da gre tu za dva pojma, ki sta povezana s predajo cerkve bogoslužnemu namenu in se med seboj dopolnjujeta. Prvi obred je bolj enostaven in ga lahko opravi tudi kak duhovnik, navadno dekan ali prošt. Slovensko ga imenujemo blagoslovitev. Drugi obred je zelo slovesen in je bil tudi zelo dolg, in ga opravi škof. Slovensko se imenuje posvetitev. Manjše cerkve in kapele so navadno le blagoslovljene. Nekatere cerkve pa so najprej blagoslovljene, potem pa še posvečene (ko so vsa dela pri kraju). --Stebunik 21:53, 24. marec 2012 (CET)

O super, res hvala. Posvetitev torej pomeni, da se neka zgradba "izzvzame iz svetne rabe". Ali pomeni to tudi blagoslovitev, ali pa je slednje zgolj "dati v uporabo", pa v kakršnekoli namene že? Poleg tega, če je cerkev oskrunjena, ali jo je treba na novo blagosloviti ali posvetiti?

Za v bazilike bom jaz dodal infopolje, samo posodobobit ga je še treba. --Janezdrilc (pogovor) 14:59, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Točno to: "izvzeti iz svetne rabe". Kolikor mi je znano, je možno po oskrunitvi eno ali drugo. Nimam pri roki virov, ampak menim, da pri manj znanin skrunitvah in kadar so v manjšem obsegu, zadostuje "blagoslovitev", medtem ko je pri pomembnejših cerkvah, ki so njihove skrunitve znane mnogim ljudem, potrebna "ponovna posvetitev". Kot zgled bi omenil za ponovno posvetitev Plečnikovo cerkev svetega Jožefa v Ljubljani (če je sploh že bila posvečena, ker še ni bila dokončana) in cerkev Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku, ki sta znani mnogim vernikom, a sta bili odvzeti Cerkvi in namenjeni za posvetno rabo, zlasti cerkev svetega Jožefa. Če bi neka cerkev bila "le" muzej skozi celo dobo, pa bi za ponovno liturgično rabo najbrž ne bilo potrebnega ninčesar. Kadar je "manjše" oskrunjenje, pa navadno zadostuje spravna pobožnost. Tako so imeli le spravno molitev, ko se je zgodil vlom v neko podružnično cerkev v Banatu.

Hvaležen bom za infopolje pri bazilikah, ker sem si ga moral sposoditi od praznikov. --Stebunik 17:02, 26. marec 2012 (CEST)

Ne vem, ali je Lyonski še kaj na WP, gotovo pa bi znal na takšno vprašanje najbolj kompetentno odgovoriti. --IP 213 (pogovor) 17:33, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Žal nimam stikov z njim.--Stebunik 19:00, 26. marec 2012 (CEST)

Saj ni treba, da se dobita na piru. Na njegovi pogovorni strani postaviš vprašanje, pa je. Tokrat sem to storil namesto tebe. Bomo videli, če bo odgovoril. --IP 213 (pogovor) 19:10, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Še ena zagata iz angleške predloge: pri oddelku "History" je parameter "Founded {{{founded date}}}", pri "Architecture" pa še parameter "Groundbreaking {{{groundbreaking}}}" (kakor začetek gradnje oziroma položitev temeljnega kamna). Kaj potlej pomeni Founded date? --Janezdrilc (pogovor) 19:44, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Predloga:Infopolje Ekumenski koncil je pripravljena. Spotoma, preveril sem podatek o koncertu skupine Laibach leta 2003 v cerkvi svete Neže na Kumu. Takrat so cerkev blagoslovili.

V petek zvečer sem imela malo preveč časa in sem si dala delo s predlogo Predloga:Ekumenski koncili. Če je odveč, se jo lahko mirno izbirše. Petra Rimskaprispevki 21:05, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Sem prestavljam odgovor Lyonskega. --IP 213 (pogovor) 12:51, 13. april 2012 (CEST)[odgovori]

Žal imamo v slovenščini tukaj precejšnjo sušo pri izrazih. Za oboje se namreč uporablja izraz "posvetitev" in "posvečena". Tako je praznik "In dedicatione ecclesiae" po naše praznik posvetitve cerkve, ko se spominjamo njene "consacratio", njene posvetitve. Dalje je cerkev lahko "dedicated" nekemu svetniku, torej je npr. posvečena sv. Antonu, ki je njen zavetnik (patron saint); če pa ni posvečena svetniku, ima za svoj patrocinij kak dogodek. Tako je patrocinij ljubljanske frančiškanske cerkve Marijino oznanjenje. In tudi tu se lahko reče, da je cerkev posvečena Marijinemu oznanjenju.
Za info polje ... hm ... Če iščemo letnico posvetitve, lahko napišete "Leto posvetitve". Če gre za posvetitev nekomu ali nečemu, torej za patrona, lahko napišete "Patrocinij", ki velja tako za svetnika kot za neki sveti dogodek. Upam, da pridejo te razlage kaj prav. Se pa opravičujem, ker sem malo pozen. --Lyonski (pogovor) 11:27, 13. april 2012 (CEST)[odgovori]

Milsim, da je v predlogi vseeno bolje uporabiti ločena pojma "blagoslovljena" in "posvečena". Pred kratkim sem slišal za Marijino cerkev na Pobrežju v Mariboru, ki še ni čisto dokončana, čeprav že kar nekaj let služi župnijskim potrebam: blagoslovljena je bila pred nekaj leti, posvečena pa bo mislim da letos. Tako da izraza potem ustrezata. Stebunik, kaj lahko samo še preveriš pojma, ki sem ju omenil šest odstavkov višje zgoraj ("founded date" ter "groundbreaking"). --Janezdrilc (pogovor) 12:01, 17. april 2012 (CEST)[odgovori]

Arhiviranje starih pogovorov

Kerse je na tvoji pogovorni strani nabralo že veliko pogovorov, jih lahko arhiviraš, kar pomeni, da jih skopiraš na arhivsko podstran, jih zbrišeš s pogovorne strani in potem na vrhu te strani narediš povezavo na podstran; tako ima narejeno veliko wikipedistov. Navodila za to so na Wikipedija:Podstrani in Wikipedija:Smernice pogovornih strani, če pa ne bo šlo, ti lahko tudi jaz pomagam. Lp, MZaplotnik prispevki 18:39, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Se priporočam in hvala. Čudim se, kako da se moj Stebunik ne pokaže kot povezava.--Stebunik 18:55, 26. marec 2012 (CEST)
Ok, bom naredil arhiv. Glede tvojega podpisa se tudi jaz čudim. Če narediš štiri ~, bi se ti moralo prikazati ime s povezavo. Morda lahko pomagam, če storiš tole: klikni na link "Nastavitve" na vrhu zaslona, ko si prijavljen, in odprla se ti bo stran Podatki o uporabniku. Na sredi te strani je razdelek Podpis, poglej in mi napiši, kako ti tam pokaže kot tvoj obstoječi podpis. Če podpisa nisi spreminjal, bi te ti moralo pokazati Stebunik (pogovor). Če pa si podpis nekoč že prikrojil po svoje, ali si morda vanj vključil kodo <nowiki>? MZaplotnik prispevki 19:14, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Arhivirano. lp, — MZaplotnik prispevki 19:26, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Pojdi na nastavitve, na podpis in v polje vpiši Stebunik. Mislim, da je nekaj takega- tudi meni se na začetku ni prikazovalo ime... --Bostjan46 (pogovor) 19:57, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Lahko pa tudi obkljukaš "Obravnavaj podpis kot wikibesedilo (brez samodejne povezave)" in v polje za podpis vpišeš "[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]]". Dodaš lahko zraven še "([[Uporabniški pogovor:Stebunik|Pogovor]])" - ta del za pogovor je neobvezen, vendar priporočljiv. --Eleassar pogovor 20:13, 26. marec 2012 (CEST)[odgovori]

Brisanje

Dal si predlog za brisanje papeža Anastazija?? --Bostjan46 22:16, 6. april 2012 (CEST)[odgovori]

Kolikor sem videla, je bil članek prestavljen na nov naslov. Mislim, da je dal namesto {{briši ker}} predlog {{pzb}}. Sem predlagala za hiter izbris, ko sem videla, da je Anastazij II. na novem - pravilem naslovu. Petra Rimskaprispevki 22:21, 6. april 2012 (CEST)[odgovori]
Tudi jaz sem opazil, da ima članek tam svoj prostor. Hvala za pomoč.--Stebunik 16:51, 7. april 2012 (CEST)[odgovori]
Z veseljem, Stebunik. Mislim, da je sedaj tako, kot si si zamislil. :) Petra Rimskaprispevki 09:58, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]

Čemu so namenjene pogovorne strani

Pogovorne strani niso dnevnik dela, ampak so namenjene pogovoru o geslih. Zato tega, kar si naredil, ne piši tja, ampak v opis urejanja, ki se zabeleži v zgodovino gesla. In še to: ko odpraviš napake, pobriši predlogo {{popravi}}. Sem pa sicer biovrstico še precej popravil, tako da tam sedaj ni nesmiselnih kolobocij tipa vzgodnogotsko kraljestvo, vzhonorimsko cesarstvo=Bizantinsko cesarstvo. Posebno še ker imamo geslo o Italskem kraljestvu. --IP 213 (pogovor) 21:30, 10. april 2012 (CEST)[odgovori]

Bizantinsko cesarstvo

Ravno biografije o papežih kažejo, da je - kljub kraljestvu ali kraljestvom v Italiji in torej tudi v Rimu, nad tem področjem še vedno "de jure", pa večinoma tudi "de facto" obstajalo oziroma vladalo - po propadu "Zahodnorimskega cesarstva" (476) - "Vzhodnorimsko cesarstvo", oziroma "Bizantinsko cesarstvo" in sicer vse do Karla Velikega, ki je postal "zahodni" cesar. Zato menim, da ni treba popolnoma brisati omembe cesarstva. Drugo je, kako ga poimenuješ; poleg italskega kraljestva je treba napisati torej tudi Bizantinsko cesarstvo. Glavni problem v Cerkvi tedanje dobe in pri papeštvu (prav zadnji obdelani papež je za to najboljši zgled) je izhajal ravno iz tako čudne politične konstelacije, ki jo omenjam le tu in tam - je pa navzoča na vsakem koraku (npr. Akacijev razkol v 5. stoletju itd.) in je bistveno vplivala na takratno zgodovino Cerkve in papeštva. Zato naj ostane to dejstvo omenjeno. --Stebunik 22:09, 10. april 2012 (CEST)[odgovori]

Takšni detajli sodijo v geslo, ne v biovrstico, kjer naj bodo informacije pregledne in ne po nepotrebnem zakomplicirane. Poleg tega je bilo napisano tako, da bi se dalo prebrati, kot da je bilo ostrogotsko kraljestvo enako Bizancu. --IP 213 (pogovor) 22:13, 10. april 2012 (CEST)[odgovori]

Pomanjkljivosti

Prosim, da si pri urejanju bolj skrben, saj vztrajno delaš napake, tudi takšne, na katere smo te že opozarjali. Kakšne smisel recimo ima povezava [[Asirija|Vzhodna asirska Cerkev]], ki kaže na geslo, ki z vzhodno asirsko cerkvijo nima nobene resne zveze? Povezuj z ustreznimi gesli, tudi če jih še ni. Predvsem pa se potrudi in poišči ustrezne, saj jih velikokrat imamo! Izogibaj se tudi krožnim povezavam. V geslu o prvem efeškem koncilu si imel povezavo na efeški koncil, ki je preko preusmeritve pripeljala nazaj na geslo o prvem efeškem koncilu. Poleg tega v gesla pogosto tlačiš vsebino, ki je z njim marginalno povezana. Vpliv efeškega koncila na neko rimsko cerkev je brez pomena za koncil. To sodi v geslo o tej cerkvi.

In za konec: velikokrat smo ti že povedali, da predloga {{v delu}} v geslih ne sme ostajati več dni. Prosim, upoštevaj to! --IP 213 (pogovor) 08:07, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Tista zadevščina z Marijo Snežno v Prvem efeškem koncilu je bila tam najprej (po mojem zato, da je bilo vsaj nekaj napisano). :) Irena Pprispevki 10:11, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Razprava za združitev strani Sveta Helena (cesarica)

Članek Sveta Helena (cesarica) , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 18:29, 19. avgust 2012 (CEST)[odgovori]

Kje je sporočilo?

Dobil sem pravkar sporočilo, da imam nova sporočila, pa nisem našel nič novega. Le sam sem dodal "pripis" glede "cerkvenih založb".--Stebunik 00:27, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Pisal ti je Kolega, glede prevoda v srbščino. :)--IrEnA 01:00, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Prevod

Da li znaš da prevodiš sa slovenačkog na srpski jezik? Pozdrav! --Kolega2357 (pogovor) 00:39, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Dosta dobro. U vezi čega pitaš? (Še kar dobro. Zakaj sprašuješ? Sporočilo sem namreč dobil na slovenski Wikipediji).--Stebunik 00:44, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Huću članak Metod Trobec da napravim na srpskohrvatskoj Wikipediji. Pozdrav! --Kolega2357 (pogovor) 00:46, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Prevod ni tako preprosta stvar. Direktno prevajanje iz ene Wikipedije v drugo je prepovedano, razen če si Ti avtor ustreznega članka, ali pa imaš ustrezna dovoljenja. Jaz nisem ne avtor niti nimam dovoljenj - pa tudi ne časa.--Stebunik 20:29, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ravno nasprotno: seveda lahko prevedeš iz katerekoli Wikipedije (in navedeš vir)! --Andrejj (pogovor) 20:50, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]
Kateri vir in kako? Ko pa notranjih povezav ne postavljamo.--Stebunik 21:15, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]
V angleščini ima članek o Trobcu opombe, v slovenščini pa ne.--Stebunik 21:53, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Na kratko: vse, kar je na wp, je objavljeno pod takimi licencami, da lahko mirno prevajaš, predeluješ ... Z navedbo vira pa je andrejj mislil na to, da moraš v povzetku urejanja ali na pogovorni strani napisati, da si besedilo prevedel, recimo, iz angleške WP. V prevedenem besedilu se ne smeš sklicevati na druge WP, navedeš pa seveda lahko - oziroma jih moraš - vse vire, ki so navedeni v originalu. Če torej prevajaš angleško geslo, preneseš tudi opombe, ki so tam, v povzetek urejanja napišeš "prevedeno iz en:" in je zadeva urejena. --IP 213 (pogovor) 08:58, 24. september 2012 (CEST)[odgovori]

Dragi kolega2357, glede Metoda Trobca si potraži nekog drugog da Ti prevodi. Ja imam pametnija i važnija posla.--Stebunik 21:01, 31. januar 2013 (CET)[odgovori]

Hipolit Rimski

Prosil bi nekoga, ki se na stvari bolj razume, da napravi preusmeritev. Ko sem gledal po Wikipediji, sem opazil, da na splošno ni imenovan Hipolit kot protipapež, niti kot svetnik, ampak kot Hipolit Rimski. Mislim, da bi ta preusmeritev iz »Protipapež Hipolit« v »Hipolit Rimski« bila najustreznejša.--Stebunik 09:19, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Urejeno.--IrEnA 10:44, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Hvala.--Stebunik 20:26, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Dovoljenja

Drinske mučenke in dovoljenja

V zvezi zbrisane slike o Drinskih mučenkah sem Ti napisal na Tvojo stran, Yerpo. Upam, da boš pozitivno ukrepal. Drugače bom moral prositi umetnika, naj znova napiše novo dovoljenje, kar bo seveda rad storil. Glede vznemirjanja umetnika ni bilo v tem primeru nič narobe. Vse je O.K.!--Stebunik 21:34, 29. februar 2012 (CET)


Kot sem rekel, dovoljenje je mnogo preveč nejasno da bi se lahko zanašali nanj v pravnem smislu. Žal je Zbirka prevelik projekt da bi pragmatično vključevali nekatere slike za katere neki drugi uporabnik (v tem primeru "Stebunik") rekel da je "tako ali tako jasno kaj misli avtor z dovoljenjem". Spodnji tekst je minimum za jasnost:

I hereby affirm that I, Tápai István, am the creator and sole owner of the exclusive copyright of File:Drina'-1 Tapai.jpg that was uploaded to Wikimedia Commons by User:Stebunik. I agree to publish that work under the free license "Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0" (unported).

I acknowledge that by doing so I grant anyone the right to use the work in a commercial product or otherwise, and to modify it according to their needs, provided that they abide by the terms of the license and any other applicable laws.

I am aware that this agreement is not limited to Wikipedia or related sites.

I am aware that I always retain copyright of my work, and retain the right to be attributed in accordance with the license chosen. Modifications others make to the work will not be claimed to have been made by me.

I am aware that the free license only concerns copyright, and I reserve the option to take action against anyone who uses this work in a libelous way, or in violation of personality rights, trademark restrictions, etc.

I acknowledge that I cannot withdraw this agreement, and that the work may or may not be kept permanently on a Wikimedia project.

Tápai István


Sender:

[tvoje ime] (User:Stebunik)
Appointed representative of the author
[datum]

V grobem, zgornje dovoljuje uporabo dela vsakemu, v vsak namen (tudi komercialni). Avtor obdrži vse moralne pravice do dela in uporabnik ga mora vedno navest kot avtorja ter razširjat delo pod enakimi pogoji. Avtor se strinja, da dovoljenja ne more več preklicati. Bolj točno lahko prebereta tukaj: [1]. Vsebino zgornjega okvirčka natisni ali natančno prepiši (s tem da zamenjaš [tvoje ime] in [datum] z ustreznimi podatki) in ga daj v podpis avtorju (v praznem prostoru pod njegovim imenom).

Potem podpisan list skeniraj ali fotografiraj. NE ga naložit v Zbirko kot novo sliko, ampak ga pošlji kot priponko po e-mailu na naslov permissions-commons@wikimedia.org A bo to šlo? Več kot toliko ne morem pomagat, niti nisem pripravljen. Tudi jaz sem namreč mnenja, da omenjena slika nima enciklopedične vrednosti in konkretno za Wikipedijo ni uporabna. — Yerpo Ha? 09:07, 3. marec 2012 (CET)[odgovori]

Še o licenci in nalaganju

Spoštovani Yerpo!

Hvala za pojasnilo in pomoč. Strinjam se s Teboj, da tista o Drinskih mučenkah sicer ni enciklopedična slika – je pa le slika ob priliki beatifikacije in se torej zgodovinsko ujema z njo, kar z morebitnimi poznejšimi ne bo slučaj. Obenem je slikar že napisal novo dovoljenje, kjer se ne omejuje na pošteno rabo, ampak dovoljuje, da se objavi slika „povsod”, kar mislim, da bo zadosti. To dovoljenje sem že poslal (v madžarščini in angleščini) na OTRS. Upam, da bo kaj zaleglo.
So pa delali probleme pri novem nalaganju papežev. Pri novem wizardu se namreč pokaže neka licenca, ki ni ustrezna: ni tako, kot je bilo pri starem načinu, ko si lahko sam izbiral free license. Pisal sem jim, naj sami popravijo, ker so slike iz leta 1900 in gotovo v javni rabi.

Imam ustna dovoljenja za objavo vseh izdaj založb Ognjišče, Mohorjeva družba in Družina.--Stebunik 23:17, 20. julij 2012 (CEST)[odgovori]

Je res treba ponoviti, da ustna dovoljenja ne veljajo? Za kaj takšnega bi potrebovali izrecno pisno izjavo odgovornih oseb teh založb, v kateri bi pisalo, da se strinjajo z objavo pod ustreznimi licencami, ki med drugim omogočajo tudi komercialno izkoriščanje objavljenega. --IP 213 (pogovor) 23:22, 20. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala za opozorilo. Če bi bil tako prijazen, ali bi lahko nekako oblikoval, kako naj bi tako dovoljenje izgledalo? Hvala.--Stebunik 23:38, 20. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Sicer me pa trditev IP 213 čudi: prvič kaj takega berem. Drugi Wikipedisti so svetovali, da je treba tako dovoljenje omeniti: ali je ustno ali pisno, nikakor pa ne, da je neveljavno. Če pobrskam po pogovorni strani, so bila taka navodila večkrat omenjena. Pristavljeno je bilo, da so glede objave slik in znamk strožja merila. Želel bi, da mi IP 213 navede vir za svojo trditev. Hvala. Menim, da bi bilo potrebno pisno dovoljenje, če bi objavljal cele članke ali vsaj večino. Tega pa jaz ne nameravam. V primeri z mojimi članki so vzeti iz teh izdaj le drobci.--Stebunik 00:11, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]

Je čisto vseeno ali uporabljaš le delce ali celoto: to so avtorsko zaščitena dela in ustna izjava nikakor ni dovolj. Tole piše v pravilih:

Lastnika avtorskih pravic pa lahko prosite, naj se odpove nekaj tem pravicam in prepusti svoje ustvarjalno delo v prosto uporabo. Njegovo soglasje skopirajte na pogovorno stran članka hkrati z objavo kopije njegovega dela, sicer bo objava obravnavana kot kršitev avtorskih pravic. Tudi v tem primeru velja, da izjava v smislu »Dovoljujem(o) objavo v Wikipediji« ni dovolj. Avtor mora dati dovoljenje za prosto uporabo v vsak namen po določilih licenc CC-BY-SA in GFDL.

Pisna izjava naj vsebuje izrecno izjavo pooblaščene osebe, da dovoljuje objavo besedil v skladu z dovoljenjema Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0 in GFDL. Tako kot piše pod vsakim urejevalnim oknom. LP, --IP 213 (pogovor) 09:48, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]

Stebunik, tole je povezava do licence GFDL, tole pa povezava do starejše različice CC licence v slovenščini, da boš bolje razumel, kakšno privoljenje moraš pridobiti od založb. Iskreno rečeno dvomim, da bo katera "prava" založba kdaj koli dopustila uporabo svojih knjig in drugih publikacij pod dovoljenjem creativecommons by-sa, ker bi s tem dopustili prosto širjenje svojih vsebin tudi v komercialne namene. Kot je napisal že IP, pomembno je razumeti, da izjava v stilu "Dovoljujem uporabo v wikipediji" ni dovolj, kajti wikipedija je odprt projekt. MZaplotnik prispevki 10:53, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Ne želim nikogar žaliti, ampak tudi sam sem malo sodeloval s cerkvenimi založbami. One imajo - če so prave - drugačne cilje, ki so nad zemeljskimi cilji. Glavno pravilo je: Salus animarum summa lex (Zveličanje duš je najvišji zakon). To pomeni, da ne samo dovoljujejo, ampak si celo želijo širjenje svojih idej, člankov in knjig. Tudi jaz sem tak: meni ni za denar, tudi ne za korist - od vsega tega imam takorekoč samo zgubo časa... Vi, "navadni laiki", tega morebiti ne morete razumeti, ampak tako je. Zato upam, da pri tako jasnem položaju ni treba iti na špico in da vsaj slovenski Vikipedisti to brez skrbi lahko upoštevajo.--Stebunik 00:24, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Vse v redu, ampak zelo dvomim, da bi bili na Družini veseli, če bi jaz prodajal fotokopije njihovih knjig. Če pa se motim in se na avtorske pravice požvižgajo, ker imajo cilje, ki so nad zemeljskimi, potem ne bodo imeli nobenih težav s tem, da dajo pisno dovoljenje za uporabo svojih izdaj pod ustreznimi licencami. Pravzaprav se čudim, če je res tako kot praviš - da svojih izdaj že zdaj ne izdajajo pod prostimi licencami, ampka je v knjigah izrecno napisano, da so avtorsko zaščitene. Vsaj v tistih, ki jih imam jaz.

Skratka, na tvojo interpretacijo se v primeru tožbe zaradi kršenja AP ne moremo sklicevati, tako da še vedno potrebujemo izrecno izjavo pooblaščene osebe, da dovoljuje objavo besedil v skladu z dovoljenjema Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0 in GFDL. Brez tega preprosto ne gre. --IP 213 (pogovor) 20:59, 23. september 2012 (CEST)[odgovori]

Nimajo vse slovenske knjige copyrighta, imajo pa...

Mislim, da je res važno, kaj piše v knjigi sami. Drugače govorimo in odločamo na pamet. Imam npr. sposojeno nemško revijo Blutengarten iz 1904, kjer piše pri vsakem zvezku in pri nekaterih slikah celo, da je prepovedano širjenje. Tudi v uporabljeni nemški knjigi življenje svetnikov, ki je bila izdana tudi v Ameriki, je copyright izrečno omenjen:

  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.

Seveda je v njej to minilo ker je starejša od sto let. Če pa citiraš stavek ali morda odstavek, pa ni isto, kot če bi prodajal fotokopije njihovih knjig. Dovoljenje je dano meni. Če jaz citiram en stavek iz neke knjige, lahko ta stavek citira kdorkoli: ne pa cele knjige; jaz bi jo sicer lahko citiral, pa je ne bom, ker mi ni potrebna (in to direktor založbe ve in mi je zato tudi dal dovoljenje). Poleg tega jaz od tega citata nimam nobene materialne koristi, oni pa ne zgube. Če ni v knjigi copyrighta, zakaj bi bilo potrebno potem posebno dovoljenje? Ko sem začel sodelovati pri Wikipediji, so neki administratorji ali uporabniki dali pripombo, češ če imam vsaj ustno dovoljenje in sem potem to prosil in tudi dobil. Nisem ga pa dobil od vseh založb - in od tistih nisem pisal citatov iz njihovih izdaj, čeprav bi mi zelo prav prišlo. Pri roki pa imam nekaj knjig od Družine, Mohorjeve družbe in Zadruge katoliških duhovnikov: nikjer ni copyrighta ali „Pravice pridržane” itd. Copyright je le pri

  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. (Slovenski prevod: Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Družina Ljubljana 1995, Prevedel France M. Dolinar)
– pa ne pri slovenskem prevodu, ampak pri avstrijskem izvirniku. Tukaj torej dovoljenje res ni jasno (pri originalu ga ni).

Kar pa moti je pa tole besedilo, ki ga imajo samo slovenske izdaje; kolikor se spominjam, to izhaja še iz socialističnega obdobja in nasprotuje svobodi tiska – žal pa so ga kar vse naslednje slovenske vlade ponovno sprejele in ga ne najdemo v izdajah drugih bivših jugoslovanskih republik, pa tudi ne v tujini. To besedilo, ki je mene motilo že od vseh začetkov že v bivši Jugoslaviji, se glasi, npr. pri omenjeni knjigi:

Po mnenju ministrstva za kulturo z dne 2. 2. 1995 št. 415-108/95 mb knjiga Zgodovina Cerkve v stotih slikah spada med proizvode, za katere se obračunava 5% davek od prometa proizvodov.

Podobnega stavka nisem opazil niti v knjigah s področja bivše Jugoslavije (po demokratičnih spremembah), niti ne v italijanskih, madžarskih, francoskih, španskih, nemških ali angleških knjigah (že pred tem časom). Kolikor se spominjam, so to začeli zahtevati in zapisati v knjigo šele po Titovem pismu: po drugih "socialističnih" državah tega ni bilo, niti ne v bivši Sovjetski zvezi. Morda sicer obstaja kak podoben davek tudi v drugih državah, ampak ga ne pišejo v knjigo, ki ostaja za prihodnost. K svobodi in enakih možnostih tiska (na svobodnem tržišču) taka določba seveda ne prispeva - pa kdorkoli jo je uvedel ali jo podpira. Gotovo vem, da je taka zahteva obstajala v Sloveniji žal tudi že pred letom 1995.--Stebunik 04:08, 25. september 2012 (CEST)[odgovori]

Blodnje o izjavi o znižanju stopnje prometnega davka bom prezrl, ker dokazujejo samo, da nimaš pojma o založništvu. O ostalem pa: tudi če v knjigi ne piše, da je avtorsko zaščitena, zanjo velja zakonodaja o AP, razen če se založnik in avtor temu izrecno odrečeta. To bi pri vseh teh založbah že lahko storili in v knjige napisali, da jih izdajajo z licenco CC ali kakšno podobno. Pa niso! Momogrede, tudi če je knjiga starejša kot sto let, ji AP niso nujno potekle, kot praviš zgoraj, saj te veljajo (običajno) še 70 let po smrti avtorja!
Povsem nekaj drugega so citati (=dobesedni navedki) z navedbo vira. To je seveda dovoljeno in za to ne potrebuješ posebnega dovoljenja. So pa v zakonodaji omejitve, koliko smeš citirati, tako da ne moreš prepisati cele knjige, dodati narekovaje in opombo in tega objaviti. Ampak, ne vem, zakaj je pogovor sedaj zašel k citatom? Začel se je namreč, ker si trdil, da imaš "ustna dovoljenja za objavo vseh izdaj založb Ognjišče, Mohorjeva družba in Družina". "Objava vseh izdaj" pa ni ravno citiranje. --IP 213 (pogovor) 09:57, 25. september 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala za izčrpno pojasnilo, potem pa sploh ni problema.--Stebunik 21:23, 25. september 2012 (CEST)[odgovori]

Evzebij Cezarejski

Za Evzebija je sedaj na Wikipediji napisano »Evzebij iz Cezareje«, vendar je bolj duhu slovenskega jezika »Evzebij Cezarejski«. Večina linkov uporablja to drugo obliko. Prosil bi nekoga za pomoč, da preusmeri v Evzebij Cezarejski. Omenjam nekaj zunanjih povezav:

Zunanje povezave

Sem prestavila na Evzebij Cezarejski. Pozdrav! --IrEnA 08:15, 1. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Si čudovita. Hvala.--Stebunik 20:46, 1. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

To pa je bilo odkritosrčno. :) Hvala, Stebunik! :)--IrEnA 20:53, 1. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Funkcija Prestavi

Stebunik, lepo pozdravljen.

Tukaj so sedaj navodila, kako prestaviti stran. Upam, da so razumljiva. Vsake pripombe bom vesela. --IrEnA 21:23, 15. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Najlepša hvala za pomoč. Za sedaj bom še vedno odvisen od Tvoje pomoči, ker mi je še vedno zapleteno (še bolj kot prej).--Stebunik 21:33, 15. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Uf, pa sva prišla iz dežja pod kap. :) Ti kar napiši, pa bom prestavila. :)--IrEnA 21:34, 15. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Mislim, da ti bo ta slika še najbolj pomagala. V rdečem imaš označeno, kje je je funkcija. Podržiš miško, nato se prikaže napis prestavi (v zelenem).

. --IrEnA 10:26, 17. oktober 2012 (CEST) [odgovori]

Protipapeži

Kdor se razume na razpredelnice, naj uredi Seznam protipapežev, podobno kot je urejen in lepo postavljen v razpredelnico Seznam papežev. Za prvo tisočletje, mislim, da so navedeni že vsi protipapeži; za drugo pa bodo še sledili. V angleški Wikipediji so vsi, razen prvega, tudi obdelani. Slovenska ima pa obdelanega tudi prvega, Natalisa.--Stebunik 12:25, 22. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Enkrat, ko bom imela čas, se bom lotila tega.--IrEnA 23:11, 18. november 2012 (CET)[odgovori]
Zelo me veseli Tvoja pripravljenost. Hvala. Prej sem mislil, da so bili protipapeži sami negativni ljudje. Bolj ko to preučujem prihajam do spoznanja, da so po večini bili dobri, sveti in sposobni ljudje in verniki, ki so hoteli po svoje pomagati Cerkvi - le zgodovinske okoliščine in politični veljaki so jih porinile na stranski tir. Za nekatere od njih še danes ni jasno, ali so bili "pravi" ali "proti". Zato menim, da je prav, da imajo podobno "okno" kot (pravi) papeži.--Stebunik 23:48, 18. november 2012 (CET)[odgovori]
Tako, Seznam protipapežev sem prevedla po angleški različici in po svojem skromnem znanju zgodovine in latinščine. Nekateri izrazi so zelo nerodno prevedeni oz. sploh niso:
  • Council of Pisa
  • novacianizem,
  • Counts of Tusculum.

--Irena 23:51, 26. januar 2013 (CET)[odgovori]

Italijanska Wikipedija je v nevarnosti

en - fr - it - nl - ro - ru

Share: Dear reader, Yet again, the independence of the Italian Wikipedia is under threat. The Italian Senate is discussing a bill on defamation (Bill #3491). Should the bill be approved, it will require all websites — including Wikipedia — to change or remove content merely upon request from anybody who believes they have been defamed or that their privacy has been violated. It would need to be acted upon regardless of the validity of the complaint. Offenders could be prosecuted and fined up to 100,000 euro. Similar legislation has been unsuccessfully proposed in the past, but now its approval seems imminent. Wikipedia recognizes the right of every individual to safeguard his reputation, and Wikipedia volunteers work daily to uphold that right. However, if this bill were to be approved, any statement in any article of Wikipedia could face mandatory deletion, on demand, in spite of being true. This requirement would undermine Wikipedia's fundamental principles, it would be an unacceptable limitation to its independence, and an intimidating threat to the ongoing work of the 15 million volunteers all around the world. They would have to shy away from articles about certain topics or people, "just not to get into any trouble". Wikipedia is the greatest collective work in the history of mankind. In the last twelve years, Wikipedia has become part of the daily habits of millions of web users looking for a good source of knowledge, free of charge, and founded on the principles of neutrality and freedom of speech. The Italian Wikipedia has nearly one million articles which get 16 million views a day, but this law could black them all out, forever. THE FREE ENCYCLOPEDIA IS A MONUMENT TO HUMAN KNOWLEDGE, AND A MONUMENT OF HUMAN KNOWLEDGE. WE WILL NOT ALLOW ITS DESTRUCTION. ________________________________________ Discussion (in Italian)

Spoštovani Wikipedisti in vsi ljudje dobre volje! Kot se zdi, grozi italijanski Wikipediji neka huda omejitev s strani vlade. Oni že zbirajo podpise podpore in tudi spodbudo za proteste različne vrste. Menim, da bodo bolj uspeli, če jim pridejo v pomoč Wikipesisti iz drugih dežel. Tu gori je poziv v angleščini. Kdor želi sodelovati, naj se pridruži protestom. Kdor ne zna italijansko, naj piše v svojem jeziku, vendar naj napiše, kateri jezik je to. Najbrž nam bodo sosedje za to solidarnost hvaležni. Jaz sem na njihovo stran tudi napisal glas podpore svobodni Wikipediji.--Stebunik 18:31, 27. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Tukaj je njihov splet: http://it.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Comunicato_24_ottobre_2012/en --Stebunik 18:40, 27. oktober 2012 (CEST)[odgovori]

Dovoljenje za objavo Perkove slike o Lojzetu Grozdetu

To dovoljenje je priznani slikar Tomaž Perko napisal lastnoročno in se glasi takole:

Slika:License-Perko Grozde.jpg
Dovoljenje za objavo slike slikarja Tomaža Perka, ki ga je lastnoročno napisal za Wikipedijo 11. VIII. 1910 v Grahovem in se nanaša na sliko Lojzeta Grozdeta, ki jo je narisal leta 1992.

Dovoljenje Tomaža Perka žal ni dovolj, ker dovoljuje uporabo slike samo v Wikipediji. Tu sprejemamo samo gradivo, ki ga lahko vsak uporablja povsod, v vsak namen. Je zdaj dovolj razumljivo? — Yerpo Ha? 11:09, 20. februar 2011 (CET)[odgovori]

Jaz sem mu narekoval, kaj naj napiše, kakor sem pač najboljše vedel, da bi moralo biti. Napiši Ti boljše, kako naj izgleda to besedilo za dovoljenje objave slike. Če se bom kdaj še srečal, mu bom predlagal, naj napiše tako. On je objavo dovolil brez omejitev. Čudil se je, kako so nekateri časopisi objavili ob beatifikaciji njegovo sliko, brez da bi ga vprašali. Vendar mi je dejal, da on nima nič proti temu in da je še vesel, da njegovo delo tako cenijo. Podobno se je izrazil tudi o moji prošnji, da da dovoljenje za objavo na Wikipediji. Ali je to jasno? Čeprav piše samo to, vendar ni izključen "vsak namen", "povsod" in za "vsakogar". Mislim, da je prav tu lep primer, kako nekdo hoče "jahati črko," ko pa jaz vem, kaj je v tem primeru duh, oziroma njegov plemeniti namen. Če bi jaz vedel, da tako komplicirate (in predvsem rojaki, drugi ne toliko), ne bi bil Perkota nadlegoval s to sitno zadevo, ker ima veliko drugega dela - pa si je vendar še posebej vzel časa. Če bi jaz dvomil o njegovi želji, bi to objavil. --Stebunik 19:21, 21. februar 2011 (CET)

Žal se na duhove tukaj ne moremo zanašati, ker so licence pravno zavezujoča zadeva. Napiše naj "Nepreklicno soglašam, da se lahko slika Lojzeta Grozdeta (1998) uporablja v vsak namen." Če je on tako prostodušen glede svojih avtorskih pravic (kar cenim), lahko z vso pravico začnejo komplicirat njegovi dediči po njegovi smrti in grenijo življenje tistim, ki reproducirajo njegovo delo, še nadaljnjih 70 let. Pa če jamčiš ti zanje ali ne. — Yerpo Ha? 20:20, 23. februar 2011 (CET)[odgovori]

Ta pogovor o Perko(to)vi sliki Lojzeta Grozdeta je prenesen s strani pogovora o Alojziju Stepincu, ker tja ne spada. Zadeva se je srečno uredila v spodbudo tistim Wikipedistom, ki imajo podobne probleme.--Stebunik 22:58, 8. november 2012 (CET)[odgovori]

Sveta Bernardka Lurška

Prosil bi nekoga (najbrž bo to Irena?), naj preusmeri Sveta Bernardka v: Sveta Bernardka Lurška. Hvala.--Stebunik 22:58, 24. november 2012 (CET)[odgovori]

Živijo. Preusmerila bom v Bernardka Lurška. --IrEnA 23:56, 24. november 2012 (CET)[odgovori]
Spoštovana Irena! Ker imamo pri svetnikih prislov sveti, bi bilo treba preusmeriti ne v "Bernardka Lurška", ampak v "Sveta Bernardka Lurška". Hvala.--Stebunik 16:30, 27. november 2012 (CET)[odgovori]
Hja, to je Klemen počel na svojo roko .... počasi bo treba vse prestaviti na naslove brez pridevka sveti. --IrEnA 23:48, 27. november 2012 (CET)[odgovori]
Kako bo pa to zgledalo, ko je na slovenski Wiki zraven imena svetnika tudi prislov sveti? Ali ne bo iz tega cela zmeda?--Stebunik 18:42, 28. november 2012 (CET)[odgovori]

Preskus, ali je slika gori

Slika:Celje-Bertoni Lojze-Grozde 72.jpg
Na beatifikaciji 2010 v Celju

V zvezi s to sliko so neke nejasnoti. Ponovno sem poslal na OTRS dovoljenje fotografa, m ojega brata, ki je v skladu s predpisi, a se slika vseeno ne pokaže. Dobil sem v zvezi s tem neko obvestilo, pa ne razumem, za kaj gre.--Stebunik 09:42, 13. december 2012 (CET)[odgovori]

Piši Eleassarju. Mislim, da bo on vedel, za kaj gre.--IrEnA 09:54, 13. december 2012 (CET)[odgovori]
To dovoljenje so prostovoljci arhiva OTRS žal zavrnili, ker ni bilo poslano z e-poštnega naslova, ki bi ga bilo mogoče povezati s tvojim bratom oz. imetnikom avtorskih pravic. Predlagam, da pismo pošlješ še enkrat z drugega naslova, poleg tega mora vsebovati izrecno izjavo brata, da se strinja z objavo slike pod prosto licenco. Uporabi predlogo na Commons:OTRS/sl#Izjava o soglasju za vsa vprašanja. Vnaprej hvala. (št. zahtevka: 2012102810007551) --Eleassar pogovor 10:50, 13. december 2012 (CET)[odgovori]
Tukaj je to pismo v celoti in mislim, da mu nič ne manjka. Kdor se razume na zadeve, naj ga pošlje na pravi naslov, meni se to ne posreči. Hvala.

From> To: Sat, Nov 3, 2012 at 9:01 PM Slovensko: Jaz, N. N., sem fotografiral sliko File:Celje-Bertoni Lojze-Grozde 72.jpg dne 10. junija 2010 in je moja last. Dovoljujem, da se uporabi na Wikipediji in povsod drugod pod prosto uporabo.

English: I, N. N., I photographed the image File: Celje-Bertoni Lojze-Grozde72.jpg on June 10th 2010 and photo is my property. I allow it to use on Wikipedia and elsewhere under the free license. --Stebunik 15:46, 13. december 2012 (CET)[odgovori]

Pismo je v redu, navesti bi bilo treba še, katero prosto licenco (npr. CC-BY-SA 2.5 SI, lahko tudi javna last (public domain) ali pač po želji). Predlagam, da ga pošlješ na naslov
permissions-commons@wikimedia.org, e-naslove pa s te strani odstraniš. --Eleassar pogovor 16:04, 13. december 2012 (CET)[odgovori]
Upam, da bo v redu, čakam odgovor.--Stebunik 17:21, 13. december 2012 (CET)[odgovori]
Vidim, da nisi upošteval navodila, da je treba navesti licenco. Upam, da bo kljub temu v redu; sicer boš moral pismo še dopolniti. --Eleassar pogovor 19:00, 14. december 2012 (CET)[odgovori]

Tukaj bi lahko śe dodajali druga gibanja, npr. arijanstvo, Arij itd., toda kako? Kdor se razume, naj ta gesla doda. Hvala.--Stebunik 09:26, 14. december 2012 (CET)[odgovori]

Pri npr. Arijanstvu moraš med kategorije napisati [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] in članek bo uvrščen sem. --IrEnA 09:33, 14. december 2012 (CET)[odgovori]
Zelo preprosto, hvala.--Stebunik 18:14, 14. december 2012 (CET)[odgovori]

Izbrisal sem vse kategorije, ki zadevajo protestantizem. V vednost: tridesetletna vojna se je končala s vestfalskim mirom 1648 s statusom quo. Ni mi znan utemeljen racionalen razlog, da bi protestante imenoval heretiki.
Kategorija [Heretično krščanstvo] pa je kar ustrezna na razne variacije nikejske veroizpovedi, pa še to z zadržkom. Hinko Gnito (pogovor) 21:02, 18. december 2012 (CET)[odgovori]

Skozi zgodovino so se verjetno te kategorije menjale.--Stebunik 21:34, 18. december 2012 (CET)[odgovori]

Verjetno so bile zadeve v cerkvenem pravu kar dodelane, kdo je heretik in kdo ni. Ne vem, ker nisem poznavalec. Sklepam pa iz tega, ga RKC judovstva ni nikoli razglasila za herezijo, kvečjemu je z blagoslovljenimi 'orodji' preizkušala vero spreobrnjencev v krščanstvo. Protestantizem je bil za latinsko cerkev prevelik zalogaj, tako kot 800 let pred tem islam, ki pa se je prehitro in preveč razširil, da bi ga sploh razglasili za herezijo. Hinko Gnito (pogovor) 22:05, 18. december 2012 (CET)[odgovori]

Menim, da ne moremo imenovati islama herezija, ker je to vera, ki je bistveno različna od krščanstva; tudi ne gre za "velik" ali "majhen" zalogaj - ampak za učenje določenega gibanja in vlogo ali vpliv na uradno učenja katoliške Cerkve. Arijanstvo je npr. bilo kar "velik" zalogaj, morda celo večji od protestantizma, ki se je ravno zaradi napačnega načela, da vsakdo more razlagati sveto pismo, že v začetku začel deliti na različna gibanja, ki se nikoli več niso združila. Sekte dandanes navadno imenujemo krščanska gibanja ki (v nekaterih važnih rečeh) odstopajo od učenja katoliške Cerkve, in so po večini prišla k nam iz Amerike. Nenavadno pri njih je, da so do Amerike (=ZDA) navadno zelo sovražna.--Stebunik 21:58, 29. oktober 2013 (CET)[odgovori]

Heintje

Kot škrbino bom postavil pevca in igralca po imenu Heintje. Vidim, da je slovenska Wikipedija pri tem dokaj revna, saj ni obdelana npr. niti Greta Garbo. --Stebunik 23:52, 15. december 2012 (CET)[odgovori]

Za boljšo prepoznavnost bi bilo treba preusmeriti "Heintje" v: "Heintje Simons". Hvala za pomoč.--Stebunik 11:59, 17. december 2012 (CET)[odgovori]
Prestavila sem na novi naslov.--IrEnA 13:38, 17. december 2012 (CET)[odgovori]

Kako je z nalaganjem naslovnic plošč (od pesmi, filmov), npr. glede glasbenikov. Kako je z licenco in kdaj se lahko uporabi?--Stebunik 22:10, 18. december 2012 (CET)[odgovori]

Še enkrat vprašam, kako se lahko vnašajo na Wikipedijo naslovi plošč? Ali je to "public domain"?--Stebunik 22:06, 28. december 2012 (CET)[odgovori]
Ne, če od avtorjeve smrti še ni minilo 70 let. Če hočeš napisati članek o plošči, smeš sliko naslovnice te plošče naložiti kot {{poštena uporaba}}. Vendar le za uporabo v članku, ki predstavlja ploščo, nikakor pa ne, da jo daš v članek o Heintju.--IrEnA 22:11, 28. december 2012 (CET)[odgovori]
Hvala. Kdo bi pa moral dati dovoljenje?--Stebunik 22:26, 28. december 2012 (CET)[odgovori]
Ti, ko nalagaš sliko.--IrEnA 14:10, 29. december 2012 (CET)[odgovori]

Sveti Janez Krizostom

Menim, da bi bilo dobro članek Sveti Janez Krizostom prestaviti na Sveti Janez Zlatousti. Meni se zdita uporabi obeh imen enakovredni, zato predlagam bolj slovensko varianto. --Janezdrilc (pogovor) 17:40, 23. januar 2013 (CET)[odgovori]

  • 1.Jaz sem tudi za Sveti Janez Zlatousti. Zakaj pa je potem Krizostom? Ker sem tako našel - menda pri cerkvenih učiteljih, pa nisem hotel spreminjati. Če bolje pogledaš, da je v mojem besedilu le večkrat Zlatousti kot Krizostom (čeprav je v slovenskem izročilu obeje v uporabi, menda enakopravno). Današnjemu človeku pa bo "Zlatousti" povedal več. Zato bi res bolj ustrezal naslov "Sveti Janez Zlatousti".
  • 2. Predlagal bi tudi, da se pri "Seznam rimskih cesarjev" namesto "Julijan Apostat(a)", postavi "Julijan Odpadnik". Ta oblika je bolj v uporabi, apostat pa je našemu človeku pač (nepoznana) tujka. Latinsko oziroma grško se namreč ne reče "apostat", ampak "apostata", če bi bili dosledni. Na tista preusmerjanja se jaz ne razumem, pa naj kdo to napravi, ki to zna!--Stebunik 19:59, 23. januar 2013 (CET)[odgovori]

Kritostoma in Apostato sem spremenil. Še to sem se spomnil: imamo naslov Tridentinski koncil pa se mi zdi bolj ustrezno Tridentski koncil. Vem sicer, da je prva različica skoraj bolj pogosta, ampak se mi zdi napačna, ker v slovenščini uporablja končnice latinskega rodilnika, ne slovenskega. Mislim, da bi morali slovensko slovnico upoštevati. --Janezdrilc (pogovor) 22:29, 23. januar 2013 (CET)[odgovori]

Naj ostane Tridentinski koncil

Spoštovani Janez! Jaz sem za Tridentinski koncil in ne za Tridentski koncil, vsaj v slovenščini ne.

Osnovno šolo sem obiskoval v Sloveniji, srednjo šolo na Hrvaškem, bogoslovje spet v Sloveniji; deloval sem največ v Srbiji. Nikoli nisem slišal Tridentinski sabor na Hrvaškem ali v Srbiji, ampak vedno Tridentski sabor (hrvaško). Na slovenskem jezikovnem področju pa sem slišal in bral vedno Tridentinski koncil oziroma Tridentinski vesoljni cerkveni zbor. Nimam najnovejšega pravopisa; lahko si kar mislim, da za verske izraze škriplje. Morda je v ozadju celo (ne)zavestna srbo-hrvatizacija. Če se hočemo omejiti na izročilo, naj navedem nekaj slovstva v potrditev. Če imaš drugačne vire, na dan z njimi. Sam Slovenski pravopis me ne bo prepričal, ker izgleda, da so tudi tam »strici (in tete) iz ozadja«. Če ne obstajajo, še boljše; morebiti pa niso zadosti upoštevali "verskih" virov, ki so za to področje vendarle odločilni. Pri roki imam tele vire:

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. (Slovenski prevod: Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Družina Ljubljana 1995, Prevedel France M. Dolinar ISBN 961-222-031-X.)
  • Katekizem katoliške Cerkve. Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993.
  • N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). Str. I-47 in povsod drugod. Tam so sodelovali take "klase", kot Maks Miklavčič, Jože Dolenc in Anton Strle, kar tudi nekaj šteje.
  • F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909. Str. 125idr.
  • A. Strle: Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva. Mohorjeva družba Celje 1977. Str. 57 itd.
  • Zgodovina krščanstva, Založba: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče, Ljubljana 1992. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990
  • Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori. K. Karin, Udruženje katoličkih svećenika NR BiH, Sarajevo 1962.

Velja. Sicer pa nisem prepričan, da gre v tem in podobnih primerih za kakšno (ne)zavestno srbo-hrvatizacijo (iz ozadja), ampak bi prej rekel, da je latinščina pač pustila pri prevajanju prevelik vpliv na slovenščino. Za primer naj navedem samo Cezarjevo Galsko vojno, kjer sem naletel na podoben slučaj. Janez Fašalek, ki je opravil slovenski prevod, je prevajal imena v rodilniku z latinskimi končnicami:

  • rodilnik od imena Ako bi se moral glasiti Aka, prevod pa uporablja Akona (latinsko Acco, v rodilniku Acconis).
  • podobno se Cicero prelevi v Cicerona namesto Cicera
  • glavno mesto province Narbo pa v Narbone, namesto Narba
  • Ambioriks - Ambioriga namesto Ambioriksa (latinsko Ambiorix - Ambiorigis)
  • Vecingetoriks - Vercingetoriga namesto Vercingetoriksa.

Če meniš, da naj koncil ohrani uveljavljeno poimenovanje, se strinjam (čeprav še vedno menim, da je napačno). Tudi Google najde za "Tridentinski koncil" (v navednicah, jezik: slovenščina) 4280 zadetkov, za "Tridentski koncil" pa 90. Potem res ostane. --Janezdrilc (pogovor) 16:48, 24. januar 2013 (CET)[odgovori]

Hvala. Na latinščino na splošno niti ne gledamo kot na tuj jezik. V srednjem veku je bila latinščina (deloma tudi grščina) jezik krščanske Evrope in so tudi iz nje vzete besede skušali podomačiti. Take besede motijo bolj ali manj poznavalce latinščine, ne pa navadnih ljudi. Glede tega bi rad omenil še poudarke pri latinskih, grških ali hebrejskih imenih. Menim, da bi tudi te poudarke bilo treba na neki način "podomačiti" in ne vsiljevati npr. izraelskih, grških ali latinskih poudarkov. S sprejemom v naše besedišče se je tujka večinoma morala prilagoditi naši jezikovni melodiji. Srbi ali Madžari si pri tem ne delajo preglavic: tujke poudarjajo po srbskem oziroma madžarskem naglašanju. Pri Madžarih je tako zelo enostavno, ker je poudarek tako brez izjeme vedno na prvem zlogu, pod njihovim vplivom pa skoraj vedno tudi pri Srbih in Hrvatih. Menim, da zato naglasov (npr. v Wikipediji, razen izjemoma) ne bi bilo treba pisati, kot to delajo nekateri prevodi.--Stebunik 19:40, 24. januar 2013 (CET)[odgovori]
O slovenjenju latinščine je bilo veliko razprav med kompetentnimi jezikoslovci, sedaj pa je večinoma sprejet model, ki ga je v Antičnih imenih po slovensko opisala Bronislava Aubelj. Če bi Janez knjigo prebral, bi se tudi manj zgražal, zakaj je Akon in Ciceron (in tudi Poetoviona). --IP 213 (pogovor) 09:49, 5. februar 2013 (CET)[odgovori]

Kategorija: Pokopani v Baziliki sv. Petra v Rimu

Več papežev je pokopanih v Baziliki sv. Petra v Rimu. Pri nekaterih Wikipedijah sem videl tudi to kategorijo. Kako se to napravi in ali morebiti že obstaja taka kategorija? --Stebunik 14:39, 28. januar 2013 (CET)[odgovori]

V članku o papežu med kategorije napiši: [[Kategorija:Pokopani v Baziliki sv. Petra v Rimu]] Obarvala se bo rdeče. Nato klikni na rdečo kategorijo in jo ustvari, enako kot nov članek.--Irena 00:19, 29. januar 2013 (CET)[odgovori]
Janezdrilc je predlagal boljše ime; in sicer se kategorija sedaj glasi: [[Kategorija:Pokopani v Baziliki sv. Petra, Vatikan]]. Prosim, da uporabljaš to kategorijo.--Irena 15:23, 29. januar 2013 (CET)[odgovori]

Jaz sem že začel pisati kategorijo, kot sem omenil. Prišlo mi je pa na misel, da naj kategorija ne bo predolga in da naj bo čim bolj določna. Zato bi bilo morda še boljše, če bi dali kategorijo takole, kot sledi: [[Kategorija: Pokopani pri sv. Petru v Vatikanu]]. To bi bilo najbolj primerno tudi zato, ker v Vatikanu ni bilo vedno bazilike, celo cerkev ni stala vedno. Vedno pa je tam bil - odkar obstajajo papeži - grob svetega Petra. To bi bilo tudi čisto enoznačno.--Stebunik 18:08, 29. januar 2013 (CET)[odgovori]

Še boljša bi bila ta kategorija takole: [[Kategorija: Pokopani pri sv. Petru, Vatikan]]. Če se tudi drugi strinjate, potem bi to kategorijo pisal tako; sicer pa do nadaljnjega ne bom vstavljal te kategorije. Zato prosim čim prej za mnenje.--Stebunik 19:20, 30. januar 2013 (CET)[odgovori]
Meni je različica z baziliko boljša. Zadnji predlog se mi zdi sprejemljiv le za katoličane, saj nam je takšno izražanje domače. Pod izrazom "pri svetem Petru" razumemo to cerkev, ostali pa najbrž ne. Mislim, da je Andrejev predlog boljši in da naj ostane.--Irena 23:31, 30. januar 2013 (CET)[odgovori]

Torej na po kot pravis.--Stebunik 23:44, 30. januar 2013 (CET)[odgovori]

Kategorija [[Kategorija:Ekumenski delavci]]

Poskusil sem ustvariti kategorijo "Ekumenski delavci" in izgleda, da se je posrečilo. Čeprav izraz za prejšnja obdobja ni čisto ustrezen - boljši bi bil: Delavci za edinost kristjanov (ali: Delavci za enotnost krščanstva) - pa je ta izraz danes nekako bolj razumljiv in razširjen. Menim, da bi ga lahko torej brez škode uporabljali za vse tiste osebe, ki so delovale v smeri krščanske enotnoti ali edinosti, ne glede na to, kako so si to zamišljale.

Kategorija[[Kategorija:Bizantiski papeži]]

Poskusil sem ustvariti tudi kategorijo "Bizantinski papeži". Izgleda, da se ni posrečilo. To so tisti papeži, ki jih nekateri imenujejo tudi "Grški papeži" (npr. Metod Benedik), kar pa ni ustrezen naziv. Če rečemo "grški papeži", jih lahko pomešamo s tistimi, ki so po narodnosti Grki. To pa pravzaprav nima nobene zveze z "bizantinskimi" papeži. "Bizantinski papeži" so tisti, ki jih je imenoval oziroma potdil sam ali prek ravenskega eksarha bizantinski cesar iz Carigrada. To je trajalo nekako od cesarja Justinijana naprej pa do obdobja, ko se je papeštvo osvobodilo carigrajskega varuštva in iskalo zaščito pri Frankih. To pravzaprav niso bili bizantinski papeži, ampak so bili bolj ali manj pod vplivom Carigrada.--Stebunik 23:24, 1. februar 2013 (CET)[odgovori]

Vsekakor bi prosil kakega administratorja, da uredi kategorijo "Bizantinski papeži". Hvala.--Stebunik 23:42, 1. februar 2013 (CET)[odgovori]
Uspelo ti je. Opis bi bilo treba malo polepšati. Kategorizacijo kategorije bom uredila. Edina težava je le to, da si se zatipkal - [[Kategorija:Bizantiski_papeži]]. Manjka ti črka n.--Irena 00:01, 2. februar 2013 (CET)[odgovori]

Hvala, pa bodi tako prijazna, in uredi še opis, ker se bom drugače še bolj zapletel. Osnove so podane.--Stebunik 00:04, 2. februar 2013 (CET)[odgovori]

Bi bilo v redu, če bi namesto dolgega opisa kategorije nastal nov članek Bizantinski papež?
Naredila sem nov članek. Vabljen, da ga podpreš z viri.--Irena 00:17, 2. februar 2013 (CET)[odgovori]
Mislim, da bi bilo boljše za ime članka v množini: "Bizantinski papeži", ker je to terminus technicus. Če je v ednini, bi človek takoj pomislil, da so to tisti, ki so prebivali v Bizancu. Nekaj podobnega, kot verjetno obstaja članek "Avignonski papeži", kar je tudi precej določno. - O priložnosti, ko bo kaj časa, bom postregel z viri. - Kljub temu pa imam pomislek, da bi bilo treba za to članek. Morda bi bila boljša le kategorija, ker so papeži na splošno tudi pod Bizantinci bili dokaj samostojno in so delovali po "rimsko"; tako velja naziv "bizantinski" bolj v prenesenem smislu in v narekovajih, kot pa v resnici.--Stebunik 17:03, 2. februar 2013 (CET)[odgovori]

Najboljša rešitev pa se mi zdi naslednja: "Bizantinski papeži" naj bo kot kategorija, "Bizantinski papež" pa kot članek. Kadar bom imel čas, bom članek malo "zrihtal".--Stebunik 21:55, 2. februar 2013 (CET)[odgovori]

Meni je prav. Težava je edino, če je to praktična rešitev in zanjo nimava virov.--22:20, 2. februar 2013 (CET)

Članek naj nosi naslov "Bizantinsko papeštvo"

Sedaj ima članek »Bizantinski papež« že bolj jasno obliko. To v začetku sploh ni bilo mišljeno kot članek, ampak le kot pogovor (gl. Stebunik, pogovorna stran). Sedaj se je zadeva že bolj izkristalizirala in ima članek tudi svoj »Sitz in Leben«, okvir. Našel sem namreč sorodne članke v angleščini in nekaterih drugih jezikih. Tam naslov ni »Bizantinski papež«, ampak – kot lahko vidite – »Bizantinsko papeštvo«. Meni se tudi zdi, da je za naslov članka bolj primeren naziv »Bizantinsko papeštvo«. Taka naglica pri predlaganju za brisanje (dal sem naknadno tudi oznako »škrbina« - kar bo gorečega brisalca morda malo ustavilo) ni dobra in ni zdrava. Kako brisanje vendar! Izpopolnjevanje in dopolnjevanje pač!--Stebunik 02:19, 3. februar 2013 (CET)[odgovori]

Članek o "Bizantinskih papežih" bo imel vire

Zakaj ne bi imela virov? Pravim le, da sedaj nimam časa, ker je danes nedelja in sem zaposlen čez glavo. Če bom pozabil na vire, me spomni, pa jih bom navedel o priliki. Zelo zanimiva je v tem pogledu knjiga o papežih iz leta 1982. Prva stvar, ki sem jo hotel preveriti, so ravno "Bizantinski papeži". Ima zelo dobro definicijo, ki jo bom lahko navedel. Obenem sem takoj pri prvem pogledu opazil, da ima knjiga v zvezi s tem tudi hudo napako (ki verjetno ni edina). Tam piše med drugim: "II. konstantinopolyi zsinat az ún. Három fejezet elfogadásával megsértette a katolikus hitvallást." (Ali slovensko: "Drugi carigrajski koncil je s sprejemom tkzv. Treh poglavij prizadejal őkofo katoliőki veroizpovedi.") Resnica je bila ravno obratna: cesar Justinijan je 553 vsili obsodbo Treh poglavij. (Jenő Gergeljy: "A pápaság története". Kossuth könyvkiadó, Budapest 1982. ISBN 963 ö9 1863 3. Stran je 49. To knjigo sem si ravno danes sposodil. Zgleda, da je z "leve strani". Zanje je pa znaéilnost neznanje in povrőnost v verskih zadevah, véasih celo namerno zavajanje. Zato jas bolj ljubim stare vire, kjer so glede navajanja izredno natančni in so tako hude pomote zelo redke.--Stebunik 00:21, 3. februar 2013 (CET)[odgovori]

Krasno in verjamem, da imaš dela čez glavo. Bom poskušala prepričati ostale, naj članek pustijo.--Irena 00:26, 3. februar 2013 (CET)[odgovori]

Povezave na datume in leta

Že nekaj časa imamo pravilo, da datumov ne povezujeno, razen v biovrstici. Prosim, da ga upoštevaš. --IP 213 (pogovor) 09:50, 5. februar 2013 (CET)[odgovori]

Kje si našel v kakem mojem zadnjem članku take povezave? V info-oknu imajo tudi drugi datumske povezave, razen če ste se kako drugače zmenili. Prej te povezave nikogar niso motile.--Stebunik 15:26, 5. februar 2013 (CET)[odgovori]

Pri carigrajskem koncilu si jih imel v uvodu, zatop sem popravil in te opozoril na dogovor. V infopolju lahko zaradi mene ostane. --IP 213 (pogovor) 19:33, 5. februar 2013 (CET)[odgovori]

Res. Imel sem zato, ker sem mislil, da je tudi tista uvodna vrstica, ki je povzetek vsebine, podobna po vsebini bio-vrstici.--Stebunik 19:50, 5. februar 2013 (CET)[odgovori]

Wikipedija gre med ljudi

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:25, 9. februar 2013 (CET)[odgovori]

Seveda bi to bilo odlično. Ne vem, kaj bo dejal moj šef. Če dobim kak pozitiven namig, se oglasim.--Stebunik 17:38, 9. februar 2013 (CET)[odgovori]

Papež Frančišek

Sedaj je še malo zmede glede naslova novega članka. Prestavljeno je bilo iz enega naslova v drugega, pa oboje ne ustreza. Prestaviti bo treba še enkrat in sicer iz "Papež Frančišek I." v "Papež Frančišek". Tako ima poimenovanje tudi angleška Wikipedija. Jaz sem tam, kjer sem našel članek, dodal glavo in malo uredil. Prestavljati pa jaz ne znam - ve se, kdo je za take reči strokovnjak. Pri enem naslovu so napisani tudi jeziki, pri drugem naslovu je pa članek brez jezikov. Tudi to povezovanje članka in jezikov še nekoga čaka.--Stebunik 00:38, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]

Naslov članka je Papež Frančišek.--Irena 00:41, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]
Uredila sem tudi medjezikovne povezave.--Irena 00:53, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]
Res si ekspeditivna. Krasno! Izgleda, da bo Frančišek izreden papež, ker je izreden kot človek in kristjan.--Stebunik 08:15, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]

Razprava za združitev strani Papež Urban I.

Članek Papež Urban I. , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 20:02, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]

Jeziki

Povezav do drugih jezikov od pred kratkim ne vnašamo več v članke, pač pa v ločen projekt Wikipodatki, od koder se potem vključujejo sem (na enak način kot slike iz Zbirke). Zaenkrat je s papežem/svetnikom Urbanom še zmeda, tako da je najbolje počakati z urejanjem povezav dokler je ne razrešimo. Velja pa tudi za v bodoče postopek, ki je opisan na strani Wikipedija:Medjezikovne povezave. — Yerpo Ha? 21:37, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]

Prejšnji način povezav je bil mnogo enostavnejši. Opazil sem, da tudi pri drugih jezikih ni več spodaj jezikov. Če bodo v začetku težave z jeziki, bom hvaležen za pomoč. Pri Papežu Urbanu I. pa sem opazil, da so bili tam napisani samo trije jeziki. Kako je do tega prišlo, ne vem.--Stebunik 21:42, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]

Zaenkrat so ustrezne povezave še vezane na starejši članek Sveti Urban, zato sem rekel da počakajmo. Sicer pa je novi sistem boljši v mnogo pogledih in po svoje tudi enostavnejši, samo navaditi se ga je treba. — Yerpo Ha? 21:47, 14. marec 2013 (CET)[odgovori]
Meni je dosedanji način bolj ustrezal. Prekopiral sem samo jezike iz angleškega članka in še dodal jezik za angleščino, potem sem pa v angleškem članku dodal še za slovenščino in je "klapalo". Za enkrat mi še ni čisto jasen novi nači in bom hvaležen za pomoč.--Stebunik 18:32, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]
Kot rečeno, je še enostavneje kot to. V angleškem članku boš videl tik pod seznamom medjezikovnih povezav napis "Edit links" (= "uredi povezave"). Ko klikneš na tisto, se odpre stran v projektu Wikidata, kjer je na dnu seznam jezikov in člankov v teh jezikih. Čisto na dnu tega seznama je gumb z ukazom "add" ("dodaj"), ob kliku na tega se odpreta polji za vpis jezika (levo) in točnega naslova članka (desno). To je vse, kar je treba narediti. Le nekaj časa bo trajalo, da se bodo povezave pokazale v članku. — Yerpo Ha? 19:03, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

Za papeža izvoljeni Štefan-Štefan

Zelo dolgo in predolgo je to poimenovanje "Za papeža izvoljeni Štefan-Štefan" Štefan. Poleg tega je včasih poimenovan Štefan II., pa je Štefan II. še eden. Če je pri vladarjih in papežih dodano še neko ime, npr. Gregor Veliki, Pipin Mali, bi lahko bilo pri tem Štefanu dodano npr. Papež Štefan Izvoljeni, kar bi čisto ustrezalo njemu, ki je tri dni po izvolitvi umrl in tako ne bi bilo dvoma, za koga gre. Ali se strinjate s tem? Papež Štefan I. je vladal že davno pred tem in zato spravlja le oštevilčeno poimenovanje še njega v dvom. Če se strinjate s tem preprostejšim poimenovanjem, naj kdo prenese Štefana na Štefana Izvoljenega. To poimenovanje bo dobro za tiste, ki ga dajejo v papeški seznam, pa tudi za tiste, ki ga iz njega izpuščajo.

Mislim, da je podobna težava tudi pri protipapežih, ki nosijo isto ime kot papeži (npr. Janez XXIII. Taka poimenovanja ne rešujejo zgodovinskih zmed. Pri geslu pa je vendar razlika, ko je pred enim Papež-, pred drugim pa Protipapež-.--Stebunik 18:36, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

Kaj sem ti storil?

Imam svojo še neobjavljeno povest pod tem imenom. Kako bi jo lahko spravil v Wikivir? Hvala za pomoč. Menim, da bi to bilo primerno objaviti pod psevdonimom Stebunik. --Stebunik 18:53, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

Wikivir je namenjen elektronskim verzijam že objavljenih del. Bolje bi bilo poiskati kakšno literarno spletno skupnost (Uporabnik:Hladnikm bo vedel kaj o tem). — Yerpo Ha? 19:06, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]
Imaš glede tega kako bolj natančno navodilo? Hvala.--Stebunik 19:25, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]
Wikivir res ni optimalni prostor za neobjavljene tekste, primernejše mesto je npr. Locutio, kjer je odmev večji. V posameznih primerih (Lainšček, Kovačič, Mohor) pa vendarle naložimo kakšno tako besedilo tudi nanj. Za to potrebujemo izjavo po navodilih. --Hladnikm (pogovor) 08:34, 16. marec 2013 (CET)[odgovori]

Papeži benediktinci

Prosil bi koga, da napravi oziroma popravi kategorijo [[Kategorija: Papeži benediktinci]], ker je še zmerom obarvana rdeče. Hvala--Stebunik 20:07, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

DaD OpravljenoM♦Zaplotnikprispevki 20:16, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]
Opazil. Hvala.--Stebunik 20:18, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

Rabil bi še ureditev kategorije Papeži redovniki Kategorija:Papeži redovniki. Ta kategorija bi spadala k vsem papežem, ki so bili redovniki. Poleg tega pa še posebna kategorija vrste reda, na primer Kategorija:Papeži benediktinci itd. Tako bi bilo jasneje določeno. Sedaj je kategorija Papeži redovniki še vedno rdeča. --Stebunik 20:37, 15. marec 2013 (CET)[odgovori]

Malahijeve prerokbe

Kdor se razume na grafikone in zna angleško, bi storil veliko delo, če bi prevedel ali priredil članek-seznam (ki je v več jezikih) "Malahijeve prerokbe" (o papežih), ki je izredno zanimiv in aktualen. Po njih naj bi bil sedanji papež zadnji v zgodovini. Angleški naslov je Prophecy of the Popes. --Stebunik 09:57, 17. marec 2013 (CET)[odgovori]

Te prerokbe so zelo zanimive, vendar je njih razlaga najverjetneje netočna. Po njih naj bi bil zadnji (proti?)papež Peter Rimljan/Rimski, ne pa Frančišek. Problem je tudi, da iščejo razlage opisov v raznih grbih in podobno, kar je čisti nesmisel, namesto v pontifikatih - a tudi v tem primeru še vedno ostane vprašanje zanesljivosti. Na primer, pod "Religio depopulata" razlagajo prvo svetovno vojno ali oktobrsko revolucijo, vendar bi bilo morda bolj ustrezno iskati "uničenje vere" v Janezu XXIII., ki je s koncilom dejansko na nek način "uničil" staro religijo, ali pa v Janezu Pavlu I., ki je storil podobno, a spet na svoj način. Še en problem pa je pri številčenju papežev, saj si cerkvena zgodovina pri nekaterih ni na jasnem, ali naj bi šlo za papeže ali protipapeže. Skratka, te prerokbe so v takšni obliki bolj za burkanje duhov kot za kaj resnega. Naravnost rečeno zavajajo na celi črti. --Janezdrilc (pogovor) 15:49, 20. marec 2013 (CET)[odgovori]

Kakor se vzame. Cerkev uradno ni podala nekega stališča. Če se napravi primeren uvod in obojna razlaga (tistih, ki jim verjamejo in tistih, ki jim ne verjamejo), pa tudi najbolj pogosto nanašanje - kot imajo to nekatere Wikipedije - so po mojem koristen prispevek k celotnemu pogledu na papeštvo. Jaz na to ne gledam tako tragično - saj še celo znane zgodovinske dogodke nekateri različno razlagajo - zakaj pa ne bi smeli prerokb, posebno še takih, ki nimajo "cerkvenega odobrenja", in ki bi jih mogli uvrstiti med "zasebna razodetja". Znano pa je, da vsa taka razodetja niso prava in pristna. Zavajale bi lahko take prerokbe oziroma "prerokbe" le brez primernega uvoda - pa še celo tedaj le naivne in nepoučene. Zanimivost je v tem, da se taki izrazi pogostoma uporabljajo tudi v literaturi in opisih posameznih papežev, pa že po tem spadajo v splošno kulturo. Naj omeni samo Pija X.; o njem je napisal znani romanopisec Wilhelm Hünermann zgodovinski roman »Plamteči ogenj« (Ognjišče, Koper 1968). Naslov je povzet po Malahijevi prerokbi (ne glede na to, kaj v resnici je – razlagalci jo nanašajo na papeža Pija X.): Ignis ardens (Brennendes Feuer, Plamteči ogenj). V Družini je ta roman izhajal pod naslovom »Kres do strmih nebes«, kar je isto. Če bi šlo celo za prave prerokbe, jih kot take ni treba niti mogoče jemati preveč dobesedno. Lahko pa rečemo, da je le mogoče kaj izluščiti, pa naj bo tudi samo »pars pro toto«. Nisem pa prepričan, da bi velike Wikipedije na najbolj znanin jezikih (npr. angleščina, nemščina, francoščina, španščina, italijanščina, ruščina, latinščina - pa tudi hrvaščina, srbohrvaščina itd.) podale tako izčrpen pregled teh prerokb, če ne bi šlo za – iz nekega vidika vsaj – za pomembno zadevo. V enciklopedijo spadajo zaradi nuje, da najde bralec njihovo razlago, če kje naide nanje.--Stebunik 22:21, 20. marec 2013 (CET)[odgovori]

Številčenje papežev

Nekaj me zanima še glede številčenja papežev. Vse večje Wikipedije navajajo, da je papež Frančišek 266. papež po vrsti. Razlika seveda hodi spet pri nesrečnem Benediktu IX. Jaz sem mnenja, da je to napačno številčenje in da imamo pri nas to pravilno urejeno (da je Frančišek 264. papež). Kaj meniš glede tega? --Janezdrilc (pogovor) 23:11, 20. marec 2013 (CET)[odgovori]

Za zdaj bi se držal našega številčenja. Ko pridem pri papežih malo dalje od 8. stoletja, pa ko še malo primerjam druga štetja, bom morebiti spremenil mnenje. Kako pa ga številči uradni zadnji Rimski seznam?--Stebunik 23:26, 20. marec 2013 (CET)[odgovori]
Vatikanska spletna stran ga števiči kot 266. papeža.--Irena 23:37, 20. marec 2013 (CET)[odgovori]
Morebiti bi le bilo dobro uskladiti štetje v seznamu papežev z drugimi Wikipedijami in z uradnim vatikanskim, pa četudi ni morda pravilno? To bi bilo bolj pregledno, kot pa če gremo tukaj svojo pot, pa četudi je pravilna. Taki seznami in pregledi na splošno nikoli niso popolni.--Stebunik 00:29, 21. marec 2013 (CET)[odgovori]

Ne, to ne bi bilo v redu. Argument večine ("saj vsi tako delajo") je zelo napačen ravno zaradi napak večine. Samo, če bi se z njimi strinjali, bi bilo smiselno poenotiti številčenje. Sicer pa po moje stvar ni tako zelo težko ugotovljiva. Za primer poglejmo naše predsednike Vlade Republike Slovenije: do danes je 7 različnih predsednikov vodilo 11 vlad (11 mandatov). Pri papežih pa je imel Benedikt IX. pač 3 mandate. Spotoma, ali ni bil najmanj še en primer, da so papeža izgnali, pa se je potem vrnil na prestol? Ne spomnim se točno, a se mi zdi, da nekje v zadnji tretjini 1. tisočletja. --Janezdrilc (pogovor) 18:34, 22. marec 2013 (CET)[odgovori]

Sem šla preverit v knjigo Papeži od Petra do Janeza Pavla II. in tam je Janez Pavel II. števičen kot 264. papež. Bom pogledala, kje se je zataknil naš seznam.--Irena 00:21, 23. marec 2013 (CET)[odgovori]
Da, težava je z Benediktom IX; po Benedikovi knjigi je vsak mandat številčen z novo številko in ne npr. 145/3. Potem se seznam izide. Predlagam, da popravimo tako, kot je v tej knjigi.--Irena 00:37, 23. marec 2013 (CET)[odgovori]
Ko tako na pamet govorim, menim, da je prav v tem težava, ker je ta papež imel tri mandate in večina te tri mandate šteje vsakega posebej, nekateri (kot naš Wikpedijin slovenski seznam), pa skupaj. Menim le, da bi bilo dobro držati se v tem primeru Benedika, angleške Wikipedije in uradnega vatkanskega seznama. Tukaj, mislim, da ne gre toliko za neko doslednost, ampak za praktičnost. Če se namreč tukaj ne držimo večinsko sprejetega štetja, bo stalen "razkorak". Jaz sem označil sicer Frančiška kot 264., s pripombo, da ga drugi številčijo kot 266. Menim pa, da bi bilo treba napisati preprosto, da je 266.--Stebunik 11:01, 25. marec 2013 (CET)[odgovori]

Menim, da je rešitev številčenja papežev v tem: Če se držimo uradnega vatikanskega seznama papežev in tudi (vseh) drugih Wikipedij, pridemo pri papežu Frančišku do številke 266. Če pa se držimo slovenskega seznama papežev, ki je sad lastnega raziskovanja, pa pridemo do številke 264. Po Wikipedijinih pravilih pa je lastno raziskovanje prepovedano. Torej je treba prilagoditi številčenje v slovenski Wikipediji s tistim v drugih.--Stebunik 19:25, 27. marec 2013 (CET)[odgovori]

Da, sem za to, da se držimo uradnega seznama in Benedikta IX. preštevilčimo - vsak mandat naj ima svojo številko in ne bo težav.--Irena 00:57, 28. marec 2013 (CET)[odgovori]
Se strinjam, po mojem mnenju je papež inštitucija, konkretna oseba, ki to mesto zaseda, je sekundarnega pomena. Benedikt IX. je bil pač 145., 147. in 150. papež. — Yerpo Ha? 07:41, 28. marec 2013 (CET)[odgovori]
Tako. Sicer pa je Seznam papežev skoraj brezhiben. Sproti pa se bo še pokazalo, če bo treba kaj spremeniti.--Stebunik 20:31, 28. marec 2013 (CET)[odgovori]
Sem preštevilčila Benedikta IX. – sedaj je seznam konsistenten.--Irena 12:27, 30. marec 2013 (CET)[odgovori]

Sveti Robert Belarminski

Obstaja članek o svetem Robertu Bellarimino (Belarminskem), ki ima naslov: Sveti Robert Francis Romulus Bellarmine, kar je očitno po angleškem vzoru. V slovenski nabožni literaturi se uporablja naziv sv. Robert Belarminski, pa tudi sv. Robert Bellarmino.--Stebunik 00:02, 23. marec 2013 (CET)[odgovori]

Prestavila sem na Sveti Robert Bellarmino.--00:14, 23. marec 2013 (CET)

Poštena raba

V angleškem Commons ni mogoče naložiti slik za "pošteno rabo", ampak posebej v vsako nacionalno Wikipedijo. Ali mi kdo lahko najde link za slovensko, madžarsko, srbsko, hrvaško in srbohrvaško Wikipedijo? Hvala.--Stebunik 23:09, 31. marec 2013 (CEST)[odgovori]

Ne razumem, kaj iščeš.--Irena 23:16, 31. marec 2013 (CEST)[odgovori]
Ne iščem, ampak jaz bi hotel dodati (download) na Wikipedijo nekaj slik. Eno sem poslal o papežu, kako umiva noge bolnim od aidsa, toda na angleško Commons. Tam je pisalo, da angleška Wikipedija ne sprejme slik za pošteno rabo (fair use), ampak da to lahko posebej postavim (download) na slovensko Wikipedijo. Nekaj lepih slik sem našel, da bi lahko ilustriral članek o Stanetu Kregarju in še komu. Seveda te slike niso zadosti stare, da bi bile v prosti uporabi (free domain), pa jih bi vseeno bilo mogoče spraviti na slovensko Wikipedijo z dodatkom, da gre za pošteno rabo. Zdaj pa ne vem, kam bi to bilo treba poslati. Od angleške imam ikonico, pa tja ni težav.--Stebunik 00:07, 1. april 2013 (CEST)[odgovori]
Aha, razumem. Torej - imaš slike, ki niso primerne za Zbirko, bi jih pa naložil tukaj, za ilustracijo točno določenih člankov? Povezava je to. --Irena 00:10, 1. april 2013 (CEST)[odgovori]
Še ostali linki do strani za upload: madž., hrv., sr/hr. in srb.. Lp, M♦Zaplotnikprispevki 09:57, 1. april 2013 (CEST)[odgovori]
Čudovito! Ko bom imel časa, to napravim. Vesela Velika noč Vam in nam, hvala!"

Stellaria media

Stellaria media – cela rastlina

Kako se slovensko reče tej rastlini? Navadno jo imajo za plevel, v resnici pa je zdravilna rastlina: za revmatizem (vsebuje mukumar), proti spuščajem (bubuljice) itd. Latinsko ime je Stellaria media.

Srbsko ali hrvaško: Mišjakinja
Madžarsko: Közönséges tyúkhúr
italijansko: Centocchio comune
nemško: Gewöhnliche Vogelmiere
angleško: Common chickweed

V slovenski Wikipediji ni obdelana. Jaz se na botaniko čisto nič ne razumem – pa bi jo lahko obdelal kdo, ki se na to spozna. Prinašam tudi značilno sliko »mišjakinje«.

Omenim naj tudi, da se lahko tudi tako proslula rastlina, kot je Ambrozija, ki povzroča številne alergije, tudi uporablja kot zdravilna rastlina. (A parlagfű hasznosítása – uporabnost ambrozije: http://www.youtube.com/watch?v=G22H1OrjxF4&NR=1&feature=fvwp) --Stebunik 20:11, 8. april 2013 (CEST)[odgovori]

Navadna zvezdica se ji reče. V bodoče taka enciklopedična vprašanja raje postavljaj na Wikipedija:Orakelj, tukaj jih bo videlo precej manj ljudi. Vrsta bo obdelana, ko bo, več na žalost ne moremo obljubit. Ogromno je še takih tem, ki "bi jih lahko obdelal kdo, ki se spozna" in zdajle ni naokrog nobenega, ki bi se sistematično ukvarjal z botaniko. Lahko pa uvrstiš svojo željo na seznam Wikipedija:Želeni članki. lp, — Yerpo Ha? 07:14, 9. april 2013 (CEST)[odgovori]
Pri nas temu po domače rečemo kurja črevca.[2] Kaj je to mukumar? --Eleassar pogovor 22:16, 16. maj 2013 (CEST)[odgovori]

Kaj je mukumar

Pravzaprav nisem mogel najti na spletu pravega odgovora. O mukumaru sem prvič bral kot sestavini nekega naravnega zdravila proti revmatizmu; mislim, da je zdravilo prihajalo iz Amerike. Ko sem poskusil mešati z drugimi solatami "navadno zvezdico" ali "kurja črevca" (kar bi morda bolj ustrezalo, ker je čisto posebna beseda in tudi Madžari pravijo podobno: csúkhúr = kurja struna oziroma csirkehúr = piščančja struna - morda tudi črevo?).

Ko sem torej poskusil pojesti ta kurja črevca, sem okusil njihov nenavaden (zoprn) okus. Ta okus je podoben okusu blitve oziroma surove rdeče in navadne pese. Mislim, da daje tak okus tisti mukumar - ki ga najbrž vsebujejo tudi ter rastline. Madžarska ljudska medicina priporoča pitje svežega soka, ki ga iztisnemo iz teh rastlin, ki jih je na jesen in spomlad na pretek.--Stebunik 22:12, 29. oktober 2013 (CET)[odgovori]

Frankovski papeži

Kategorijo Kategorija:Bizantinski papeži "bizantinski papeži" že imamo. Sledi jim kategoria Kategorija:Frankovski papeži. Naj bo kdo tako prijazen in naj uvede to kategorijo. Hvala. --Stebunik 23:05, 15. maj 2013 (CEST)[odgovori]

Pri drugih Wikipedijah imajo Kategorija:Frankovsko papeštvo (en:Category:Frankish Papacy). Bi bilo to bolj ustrezno? --Janezdrilc (pogovor) 23:51, 15. maj 2013 (CEST)[odgovori]

Mislim, da bi res bolj ustrezalo "Frankovsko papeštvo". Podobno bi namesto "Bizantinski papeži" bolj ustrezalo "Bizantinsko papeštvo", kar je bilo že tudi predloženo. Tako bi bile te različne kategorije bolj usklajene.

Sem ustvaril Kategorija:Bizantinsko papeštvo ter Kategorija:Frankovsko papeštvo. --Janezdrilc (pogovor) 18:23, 16. maj 2013 (CEST)[odgovori]

Zelo primerno.--Stebunik 21:36, 16. maj 2013 (CEST)[odgovori]
ja, ampak pol morata ukinit kategorijo bizantinskih p. in člane zmigrirat...? lp --ModriDirkac (pogovor) 23:19, 16. maj 2013 (CEST)[odgovori]
Kakor hitro bom imel časa, bom vse kategorije "bizantiski papeži" spremenil v kategorijo "bizantinsko papeštvo". Je tako prav? Ne razumem, kaj pomeni "člane zmigrirat". Hvala.--Stebunik 08:15, 17. maj 2013 (CEST)[odgovori]
Mogoče bi bilo namesto migracije (prestavitve člankov iz ene v drugo kategorijo) bolje kar dodati kategorijo 'Bizantinski papeži' v kategorijo 'Bizantinsko papeštvo'. --Eleassar pogovor 08:39, 17. maj 2013 (CEST)[odgovori]
Kdor se na to razume, naj napravi.--Stebunik 19:52, 17. maj 2013 (CEST)[odgovori]

Sveto rimsko papeštvo

Kategorijo Kategorija:Bizantinsko papeštvo "bizantinsko papeštvo" že imamo. Sledi jim kategoria Kategorija:Frankovsko papeštvo. Naj bo kdo tako prijazen in naj uvede še kategorijo Kategorija:Sveto rimsko papeštvo "sveto rimsko papeštvo". (Podobno imamo Sveto rimsko cesarstvo). Mislim da bi ta naziv najbolj ustrezal za obdobje po razpadu Frankovskega cesarstva. Hvala.--Stebunik 21:08, 8. september 2013 (CEST)[odgovori]

Ustvaril sem kategorije še za Renesančno papeštvo, Avignonsko papeštvo ter Ostrogotsko papeštvo, da se še v njih sortira papeže. Naziv "sveto rimsko papeštvo" pa se mi zdi konfuzen, zato bi dal nujno nekam še besedo "cesarsko", da se ve, da gre za nemško državo in ne za Rim. --Janezdrilc (pogovor) 21:40, 8. september 2013 (CEST)[odgovori]

Morda se bomo spomnili najprimernejšega naziva tega obdobja. Do tedaj pa naj ostane to obdobje brez kategorije.--Stebunik 21:45, 8. september 2013 (CEST)[odgovori]
Papeštvo Svetega rimskega cesarstva?--Irena 22:23, 8. september 2013 (CEST)[odgovori]
Se razume, da ima Irena najboljše ideje. Menim pa, da bi bilo pravilneje: Papeštvo Sveto-rimskega cesarstva, ker je to pravzaprav ena beseda (s črtico ali brez črtice). Načelno pa se strinjam.--Stebunik 10:26, 9. september 2013 (CEST)[odgovori]
Slovenski pravopis pravi, da je pravilno svetorimskocesárski -a -o (á). Torej: Svetorimskocesarsko papeštvo.--Irena 18:26, 9. september 2013 (CEST)[odgovori]

Sicer zveni malo čudno, ampak najbrž bo pravilno.--Stebunik 20:01, 9. september 2013 (CEST)[odgovori]

Menim sedaj, da "cesarsko" ni potrebno. Analogno imamo Bizantinsko in Frankovsko papeštvo brez "cesarskega", čeprav je tudi tam bilo cesarstvo. Menim, da je čisto razumljivo, če izberemo kategorijo "Svetorimsko papeštvo". Dvoumno bi bilo, če bi pisali "sveto rimsko papeštvo" - narazen.--Stebunik 22:19, 12. september 2013 (CEST)[odgovori]

Se strinjam - je že nared: Kategorija:Svetorimsko papeštvo. --Janezdrilc (pogovor) 16:54, 13. september 2013 (CEST)[odgovori]

Obnovitev slike File:MJB-by-writing.jpg

Pesnica pri pisanju

Tukaj navajam celo proceduro, kaj vse sem storil, da bi mi obnovili zbrisano sliko, pa je bilo vse zaman. Prišel je odgovor od spodaj navedenega naslova, da se ne more obnoviti, ampak da je treba poslati na OTRS. Zame je to zelo zapleteno, saj sem že pošiljal tja, pa se je vse nekje izgubilo; sicer je na moji pogovorni strani nek formular, pa to stvar le zapleta. Naj se najde kdo, da se stvar uredi in to reč pošlje na pravo mesto. Tukaj je ista stvar razložena angleško in slovensko.

I sent permission of photograph Marija Jelen ml., for File:MJB-by-writing.jpg. Photograph is my sister Marija Jelen. She has not e-mail, so she wrote permission with her hand. She photographed mother Marija Jelen Brenčič by writing in year 1985 at home, Šentilj pri Velenju. I, Stebunik photographed this picture with my photo-aparat. I asked you already twice for undeletion.

Slovensko: Jaz sem vam na permissions-commons@wikimedia.org že trikrat poslal dovoljenje, ki ga je sestavila avtorica slike File:MJB-by-writing.jpg. Avtorica z avtorskimi pravicami je Marija Jelen ml., ki je to slikala 1985. Ona nima računalnika, zato je napisala dovoljenje ročno in jaz ga tukaj posredujem. Ona je slikala mater Marijo Jelen Brenčič pri pisanju leta 1985 na domu, v Šentilju pri Velenju. Jaz, Stebunik, pa sem to povečano sliko slikal s svojim fotoaparatom na domu. Večkrat sem že prosil vaš naslov za obnovitev izbrisane slike, pa bi bil čas, da se to enkrat zgodi, saj so sedaj tukaj vsa potrebna dovoljenja.

DOVOLJENJE Jaz, Marija Jelen, dipl. ing. agr., sem avtorica te slike, ko moja mama Marija Jelen-Brenčič MJB tipka na pisalni stroj Underwood. Slika je nastala okrog leta 1985. Dovoljujem, da se ta slika objavi na Wikipediji in povsod drugod pod "prosto licenco".

Marija Jelen, dipl. ing. agr 28. januarja 2013

English:

PERMISSION I, Marija Jelen, dipl. ing. agr., I am the author of this picture, when Marija Jelen-Brenčič MJB writes on the typewriter "Underwood". The picture was made around 1985. I give permission for the publication of this image, on Wikipedia and elsewhere under the "free license".

Marija Jelen, dipl. ing. agr 28th January 2013 Licenca, pod katero naj se slika obnovi> "Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0"

My adress> mukimaka@yahoo.com (Stebunik) --Stebunik 17:02, 9. september 2013 (CEST)[odgovori]

Zadevo sem poslal, kot vidim, jo je že nekdo drugi tudi, toraj mora uspeti obnovitev slike.--Stebunik 20:35, 10. september 2013 (CEST)[odgovori]

Za kaj pravzaprav gre?

Dear Wikimedia user,

On October 1, 2013, we learned about an implementation error that made private user information (specifically, user email addresses, password hashes, session tokens, and last login timestamp) for approximately 37,000 Wikimedia project users accessible to volunteers with access to the Wikimedia "LabsDB" infrastructure

Your user account is one of the ones which was affected.

LabsDB, launched in May 2013, is designed to give volunteers the ability to write tools and generate reports that make use of data from our databases in real-time. This supports bottom-up innovation by the Wikimedia community. As part of this process, private data is automatically redacted before volunteers are given access to the data Unfortunately, for some of Wikimedia's wikis [1], the database triggers used to redact private data failed to take effect due to a schema incompatibility, and LabsDB users had access to private user data present for some users in these specific wiki databases

As of October 1, 2013, 228 users have access to LabsDB, and the window of availability of this data was May 29, 2013 to October 1, 2013.

This issue was discovered and reported by a trusted volunteer, and access to the data in question was revoked within 15 minutes of the report. We have no evidence to suggest that the private data in question was exported in bulk or used for malicious purposes, but we cannot definitively exclude the possibility. As a precautionary measure, we have invalidated all affected user sessions, and are requiring affected users like yourself to change their password on their next login.

We regret this mistake. LabsDB is still a new part of our infrastructure, and we will fully audit the redaction process, so as to minimize any risk of a future mistake of this nature.

This notice is also posted to: https://meta.wikimedia.org/wiki/October_2013_private_data_security_issue

Sincerely, Erik Moeller Vice President of Engineering & Product Development, Wikimedia Foundation

Contact information: Should you have any questions, please contact us via email to:

accountsecurity@wikimedia.org

You can also reach the Wikimedia Foundation at:

Wikimedia Foundation, Inc. 149 New Montgomery Street Floor 6 San Francisco, CA 94105 United States Phone: +1-415-839-6885 Fax: +1-415-882-0495

[1] List of affected databases: aswikisource bewikisource dewikivoyage elwikivoyage enwikivoyage eswikivoyage frwikivoyage guwikisource hewikivoyage itwikivoyage kowikiversity lezwiki loginwiki minwiki nlwikivoyage plwikivoyage ptwikivoyage rowikivoyage ruwikivoyage sawikiquote slwikiversity svwikivoyage testwikidatawiki tyvwiki ukwikivoyage vecwiktionary votewiki wikidatawiki wikimania2013wiki

Dobil sem zgornje pismo, kot verjetno tudi drugi uporabniki. Pri urejanju sem opazil, da sem moral zamenjati geslo. V redu. Ali je v pisanju še kako drugo važno sporočilo? Hvala za morebitno pojasnilo! --Stebunik 09:42, 4. oktober 2013 (CEST)[odgovori]

Ne, problematično je (bilo) samo geslo, tako da brez skrbi. — Yerpo Ha? 10:27, 4. oktober 2013 (CEST)[odgovori]

Nikolaj I.

Zelo zanimive freske. Če so bile narejene v času naslikanih oseb, oziroma kmalu po njihovi smrti, ali je možno, da so osebe resničnega videza? Mislim predvsem na Cirila in Metoda. Kaj pa freska v cerkvi svetega Petra (verjetno misliš baziliko, ne?), obstaja kje na internetu in bi jo lahko naložil v Zbirko? --Janezdrilc (pogovor) 20:08, 10. oktober 2013 (CEST)[odgovori]

Najprej sem napisal besedilo oziroma ga prevedel in skrajšal iz angleščine. Ker je to res zanimiva zadeva iz peresa nekoga, ki ni Slovan, sem šel iskat po Wikipediji in kmalu našel omenjeno sliko. Kar se tiče cerkve, je seveda to Bazilika svetega Petra. Nekateri imate več sreče, da lahko veliko romate, tudi v Rim; pa slikajte in objavljajte - koliko zanimivih in koristnih reči se tam najde! Upam, da bom sčasoma kje staknil tudi tisto drugo fresko. Če jo bom našel, jo bom prenesel gor. --Stebunik 21:32, 10. oktober 2013 (CEST)[odgovori]

Nove kategorije

Pri delu z žrtvami totalitarnih režimov bi potrebovali še ustrezne kategorije. Meni se ne posreči napraviti onvo kategorijo. Potrebne bi bile tele tri: Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov, Kategorija:Žrtve nacizma in Kategorija:Žrtve komunizma. Nekaj imen je že notri, vsa pa še niso sortirana. Ne gre za to, kdo je (bolj) kriv, ampak za čisto znanstveno uvrstitev žrtev, ki bi jo taka kategorizacija natančneje določila. --Stebunik 22:34, 21. oktober 2013 (CEST)[odgovori]

Okno in naziv za kardinala

Ne vem, če že obstaja v slovenščini okno za kardinala. Za papeža imamo odlično urejeno "okno", tudi za škofa. Hvala tistemu, ki bi to "izumil". --Stebunik 18:30, 29. oktober 2013 (CET)[odgovori]

{{Infopolje Kardinal}}. Bo ta v redu?--Irena 20:47, 29. oktober 2013 (CET)[odgovori]

Nisem se še poskusil v tem, vendar mislim, da bo v redu. Če pa že kdo drugi obdeluje kardinale, mu jaz kmalu ne bom delal konkurence, saj je dovolj dela s papeži.--Stebunik 21:48, 29. oktober 2013 (CET)[odgovori]
Trenutno čistim nepotrebne preusmeritve v smislu "Franc Kardinal Rode". Kakšnih velikih načrtov in strategij pa nimam.--Irena 23:01, 30. oktober 2013 (CET)[odgovori]
Izredno uspešno okno ya kardinala, npr. Angelo Amato. Problem je v naslovljavanju. Kako že naslovimo kardinala? Za škofa je naziv "prevzvišeni", za kardinala pa Hrvatje pravijo "uzoriti", slovensko bi pa bilo...--Stebunik 23:52, 5. november 2013 (CET)[odgovori]
Ojoj, o tem pa nisem nikoli razmišljala. Pa sploh rabi kakšen naziv? Ti nazivi zvenijo tako zastarelo ... Razumem, da ima nuncij nek naziv, za kardinala pa se mi zdi nepotreben.--Irena 23:56, 5. november 2013 (CET)[odgovori]
Izgleda res tako. Meni pa se zdi, da bi le bilo primerno. Angleška Wikipedija ima lepo okno za grb in naziv. Res pa je, da smo poleg g. Rodeta imeli doma samo še enega kardinala, Missija. Pregovor pa paravi: "Čast komur čast." Če se ne najde boljšega, mislim, da je prevzvišeni (kot se uporablja za škofa) - v redu. Angleži imajo za to bolj smisel - mi ka kar po "balkansko", včasih preveč po domače in neotesano. To se vidi tudi žal v medijih. Menim pa, da bi v Wikipediji bilo prav, da se to omeni. V navadnem pogovoru je pa tako za nas duhovnik, škof ali kardinal tako kar "gospod" ali pa "oče".--Stebunik 08:48, 6. november 2013 (CET)[odgovori]
Kakšen je uradni naziv, ne vem. Seveda se strinjam, da je vsaka oseba vredna spoštovanja in primernega nazivanja, vendar pa so mi kot pripadnici sodobnega časa vsi ti visokozveneči nazivi povsem odveč. Trenutna okna za Bertoneja in Amata so mi bolj všeč brez vseh prejšnjih poimenovanj.--Irena 15:10, 7. november 2013 (CET)[odgovori]
Kot vidiš, sem v oknu vse zbrisal. Pustil sem to le v posebnem oknu za grb, kar po mojem lepo "paše" skupaj. --Stebunik 20:15, 7. november 2013 (CET)[odgovori]

Pietro Parolin

Za novega vatikanskega državnega tajnika menim, da bi bilo najprimernejše kardinalsko okno; tako bi lahko manjkajoče podatke vnesli pozneje brez spreminjanja okna, ko bo imenovan za kardinala, kar gre skupaj z njegovo novo službo.--Stebunik 10:05, 8. november 2013 (CET)[odgovori]

Vidim, da ima tako tudi angleška Wikipedija, torej okno za Pietra Parolina v delu. (Simpatičen priimek iz sosednje Benečije: všeč mi je, da ni Parolini.)--Stebunik 17:19, 8. november 2013 (CET)[odgovori]

Nove predloge in kategorije

Če bi bil kdo tako prijazen, da napravi tele predloge - za zdaj bi bile najpotrebnejše prve tri predloge, kategorije pa vse tri:

in tele kategorije:
Pri teh rečeh nimam sreče. Če hočem ustvariti kategorijo, se takoj ustvari članek; poleg tega pa so doslej obarvane rdeče, čeprav že imajo svojo vsebino. Pri predlogah za narodne svetnike pa se ne pokažejo svetniki. Hvala za trud.--Stebunik 20:35, 11. november 2013 (CET)[odgovori]

Za kategorije ustvariti ne bi smelo biti težav. Če jo klikšneš (zgornje tri), se ti odpre polje za članek, v katerega samo vneseš nadkategorije in shraniš. Če že vsebuje članke, toliko bolje. --Janezdrilc (pogovor) 21:10, 11. november 2013 (CET)[odgovori]

Hvala. Mislim, da bo tako v redu.--Stebunik 00:57, 12. november 2013 (CET)[odgovori]
Strinjam se s tem, da zadostujeta tisti dve, ampak sta še vedno rdeče obavrani. --Stebunik 23:05, 23. december 2013 (CET)[odgovori]

Svetniška navpolja bi naredila, če bi vedela, kje jih iskati. Brskala sem po tujih WP, ampak jih nisem našla. Če mi daš povezave do predlog, jih bom naredila.--Irena 09:47, 12. november 2013 (CET)[odgovori]

Kakšne povezave? Ali od svetniških člankov?--Stebunik 14:03, 12. november 2013 (CET)[odgovori]
Ne. Predloga se lahko naredi, če je dovolj lastnega materiala, npr. {{slovenski svetniki}}. Druge predloge pa se navadno prevede iz tujih WP, npr. {{ekumenski koncili}}. Povezava do predloge je to.
Torej: potrebujem seznam ljudi, ki spadajo v predlogo oz. povezavo do tujejezične predloge.--Irena 23:56, 12. november 2013 (CET)[odgovori]

Za madžarske svetnike pripravljam material. Tam jih ni preveč, pa bo šlo, kmalu bo končano. --Stebunik 09:46, 13. november 2013 (CET)[odgovori]

Naredila sem predlogo, po kategorijah, ki so na angleški WP. {{madžarski svetniki}}. Koliko je točna, je pa drugo vprašanje.--ˇIrena 15:39, 13. november 2013 (CET)[odgovori]
Boljše to kot nič. Za izhodiščno točko je to dobro. Angleži ne bi bili Angleži, če jih ne bi zanimali le kralji, kraljice in princi. Ko bom vse zbral, bom dal sem: svetnike in blažence gotovo, druge pa - vsaj nekatere. Že zdaj imam okrog 25 blažencev. Počasi se bo že dopolnilo, tudi s Tvojo pomočjo.--Stebunik 17:59, 13. november 2013 (CET)[odgovori]
Krasno. Bova uredila, tako da bo prav. :) --Irena 23:12, 13. november 2013 (CET)[odgovori]

Madžarski svetniki

Madžarski svetniki in blaženci so v Wikipediji v madžarščini, pa tudi drugod. Navajam dve spletni strani:

Pri obeh straneh je navedenih tudi nekaj Božjih služabnikov oziroma Častitljivih, ki so blizu beatifikacije. Nekatere od teh svetnikov štejejo za svoje tudi drugi narodi. Če se mi bo posrečilo (seveda je problem, kako pisati ta svetniška imena iz čisto različnih zgodovinskih obdobij), bom Wikipedijino stran prevedel v slovenščino. --Stebunik 20:59, 16. november 2013 (CET)[odgovori]

Predlogica je dopolnjena: {{madžarski svetniki}}.--Irena 23:34, 22. december 2013 (CET)[odgovori]
Mislim, da je dobro. Pri Adalbert imam (tudi) Vojteh (pod tem imenom je obdelan v "Letu svetnikov" in tudi na slovenski Wikipediji). Na prvi pogled bi dejal, da so madžarski svetniki v Wikipediji bolje obdelani kot slovenski. Upam, da bo počasi tudi to prišlo na vrsto. Slovenci smo dobili še enega Božjega služabnika, in sicer Antona Mahniča. Ne smemo zameriti Hrvatom, če ga tudi oni štejejo za svojega (ker je tam deloval).--Stebunik 22:54, 23. december 2013 (CET)[odgovori]
Za Adalberta sem spremenila, saj se je povezava nanašala na ime Vojteh in ne na konkretno osebo. Lahko pa prestavim na novi naslov, če misliš, da je Vojteh Praški boljše.--Irena 19:42, 24. december 2013 (CET)1[odgovori]
Ko bom imel več časa, bom pregledal zadevo. Vesel Božič in srečno Novo leto.--Stebunik 23:53, 26. december 2013 (CET)[odgovori]

Viri in imena

Viri so navedeni. Glede imen je težava v tem, ker še nimamo poenotenega poimenovanja. Že v slovenski listi, ki obstaja z nekaj imeni, bi bilo treba nazive pregledati in po možnosti uskladiti s to listo. Ko bo delo dokončano, bo to še lažje uskladiti. Težava je zlasti s starejšimi imeni, ki jih je slovenščina "podomačila", seveda nekatera tudi različno - pač od koder je trenutno ime prišlo. Od tod pri nekaterih imenih kar precejšnje razlike. Pri bolj redkih in čudnih imenih sem primerjal tudi oblike v drugih, zlasti slovanskih jezikih (npr. sveta Jadviga, Hedvika ipd.). od slovanskih jezikov so mi prav prišli izrazi v poljskem, ukrajinskem, ruskem, bolgarskem, srbohrvaškem, češkem in slovaškem jeziku. Nekaj nejasnosti bo še vedno ostalo. --Stebunik 23:24, 16. november 2013 (CET)[odgovori]

Semkaj sem prenesel "pogovor" s strani "Madžarski svetniki", kjer so vsi "svetniki" že podani. Upošteval sem samo eno listo, ker se mi dozdeva najpopolnejša in najbolj sistematska, poleg tega pa je v Wikipediji, kjer je bilo verjetno sodelovanje več oseb.--Stebunik 23:30, 16. november 2013 (CET)[odgovori]

Seznam slovenskih svetnikov

Seznam slovenskih svetnikov sem razporedil po stopnjah svetosti, kakor sem za katerega kandidata našel podatke. Ali ga lahko pogledaš - predvsem "Druge kandidate" - mogoče za katerega veš kaj bolj podrobnega o "napredovanju", če je že Božji služabnik. --Janezdrilc (pogovor) 16:55, 24. december 2013 (CET)[odgovori]

Drinske mučenke

Na sliki Drina'-1 Tapai.jpg sem naredil podnapise pa se mi zdi, da sem imena napačno označil. Lahko preveriš, katera sestra je kje na sliki? Pa še: Ali obstajajo kakšne konkretne fotografije o njih? na internetu ni najti nič pametnega - same risbe in slike, od fotografij pa, če so, so neke majhne ikonice. --Janezdrilc (pogovor) 13:06, 27. december 2013 (CET), na praznik svetega Janeza Evangelista[odgovori]

Seveda obstajajo slike in fotografije mučenk, kakor tudi krajev in njihovega samostana na Palah. Nekaj tega je v hrvaški knjigi o Drinskih mučenkah, kakor tudi napisi. Avtor knjige Ante Baković (*1931), ki še živi v Zagrebu, me je po telefonu spodbujal, naj citiram iz njegove knjige in objavljam fotografije, ki so v njej. Prosil sem ga, da naj mi kako sliko pošlje, pa je dejal, da je že star in da mu ni več do pisanja pisem. István Tápai je mučenke naslikal po istem vrstnem redu kot so na sliki. Ena od skupnih fotografij je tudi tale z zaporednimi napisi, ki jo je objavil ob beatifikaciji tudi Glas koncila: http://www.glas-koncila.hr/photos_portal/velika/1316597693-31-100.jpg kakor tudi v članku v slovenščini o mučenkah: http://www.kblj.hr/drinskemucenice/files/slo.htm in na drugih povezavah, ki so v člankih omenjene. Te slike so bile objavljene že pred II. svetovno vojno in menim, da bi jih zato smeli mirno prenesti tudi v Wikipedijo. --Stebunik 18:32, 27. december 2013 (CET)[odgovori]