Referendumi v državi Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

V Sloveniji obstaja ustavodajni, zakonodajni ter posvetovalni referendum in referendum o mednarodnih povezavah. Na lokalni ravni so mogoči še naknadni in svetovalni referendum, referendum za ustanovitev nove občine in referendum o samoprispevku.[1]

Vrste referendumov[uredi | uredi kodo]

Zakonodajni referendum[uredi | uredi kodo]

Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.[2] Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen ustave Republike Slovenije ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.[1]

Posvetovalni referendum[uredi | uredi kodo]

Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.[1]

Referendum o spremembi ustave[uredi | uredi kodo]

Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.[1]

Referendum o mednarodnih povezavah[uredi | uredi kodo]

Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.[1][3]

Dosedanji referendumi[uredi | uredi kodo]

V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre:

  • z – zakonodajni referendum
  • p – posvetovalni referendum
  • u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden)
  • m – referendum o mednarodnih povezavah

Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat.

Referendum Datum Predlagatelj Vrsta Ud. Uspešnost
Plebiscit o samostojnosti Slovenije 23. december 1990 DEMOS[4] 93,2%
Referendum za volitve v državni zbor 8. december 1996 SDSS (podpisi volilcev), poslanci DZ in poslanci DS z 37,9% različni rezultati za več vprašanj
Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne 10. januar 1999 30 poslancev DZ (SDSS, SKD in SLS) z 27,3%
Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo 17. junij 2001 z 35,7%
Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. 19. januar 2003 Zaposleni v Slovenskih železnicah z 31,1% zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski proti dejansko pomenil večinski za
Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje[5] z 31,1%
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo 23. marec 2003 m 60,4%
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO m 60,4%
Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin 21. september 2003 z 27,5%
Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih 4. april 2004 z 31,5%
Referendum o RTV 25. september 2005 Liberalna demokracija Slovenije in Socialni demokrati z 30,7%
Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) 29. januar 2006 p različni rezultati za posamezne občine
Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) 9. april 2006 p
Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic 11. november 2007 Državni svet z 58,0%
Posvetovalni referendum o pokrajinah 22. junij 2008 SDS, SLS in NSi[6] p 11,0% različni rezultati za posamezne pokrajine
Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško 6. junij 2010 poslanci DZ z 42,7%
Referendum o RTV 13. december 2010 SDS in SNS z 14,8%
Referendum o malem delu 10. april 2011 ZSSS in ŠOS[7] z 34,0%
Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno 5. junij 2011[8] SDS in SNS z 40,4%
Referendum o pokojninski reformi z 40,5%
Referendum o zakonu o arhivih SDS in SNS z 40,4%
Referendum o Družinskem zakoniku 25. marec 2012[9] Civilna iniciativa za družino in pravice otrok z 30,3%
Sprejeta ustavna dopolnila, ki omejujejo možnosti razpisa referenduma in uvedejo kvorum
Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva 8. junij 2014[10] Slovenska demokratska stranka z 11,7% ni dosegel kvoruma
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 20. december 2015 Za otroke gre z 36,4%
Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper 24. september 2017 Vili Kovačič z 20,6% ni dosegel kvoruma, razveljavljen
Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper 13. maj 2018 Vili Kovačič z 15,0% ni dosegel kvoruma
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah 11. julij 2021 Gibanje za pitno vodo z 46,5%
Referendum o Zakonu o RTV Slovenija 27. november 2022 Slovenska demokratska stranka z 41,8%
Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi z 41,8%
Referendum o spremembah Zakona o vladi z 41,9%

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 22. februarja 2022.
  2. »Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS«. Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS. Pridobljeno 22. februarja 2022.
  3. »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 17. maja 2024.
  4. »Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije«. www.muzej-nz.si. Pridobljeno 20. maja 2024.
  5. »Po podpise za referendum«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 18. julija 2023.
  6. »Na volišča že pred volitvami«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. maja 2024.
  7. »Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid«. Dnevnik. 2011. Pridobljeno 4. julija 2023.
  8. »DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net«. web.archive.org. 25. april 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 25. aprila 2011. Pridobljeno 25. oktobra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  9. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2016. Pridobljeno 21. decembra 2015.
  10. Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja