Prostata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Topografija prostate

Prostata (iz grške besede starogrško προστάτης, prostates - dobesedno »ta, ki stoji pred«, »zaščitnik«)[1] ali obsečnica je del moških spolnih organov. Je kot kostanj velika žleza[2] z zunanjim izločanjem, ki ima tudi mnogo gladkega mišičja. Leži tik pod sečnim mehurjem in z vseh strani obdaja začetni del sečnice. Od zadaj s strani skozi žlezo potekata semenovoda, ki se jima pridruži izvodilo mehurčaste žleze, tj. semenjaka. Izvodila iz žlez prostate so kratka in vodijo v sečnico. Izcedek daje semenski tekočini svojstven vonj.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Obliko in velikost prostate pogosto primerjamo z divjim kostanjem.[3] Normalna prostata tehta približno 20 g. Baza prostate se prilega vratu sečnega mehurja, apeks (vrh) žleze (spodnji del) pa leži na urogenitalni preponi.[4] Obdaja začetni del sečnice na njenem izhodu iz sečnega mehurja. Spredaj je sramna kost, zadaj debelo črevo, ob strani pa so mišice medeničnega dna.[5]

Po McNealu prostato delimo na štiri cone: periferno, centralno, prehodno ter fibromuskularno cono.[6] Nekateri viri opisujejo le tri cone (ne navajajo fibromuskularne cone).[2][7] Različne cone prostate so opazne pri histoloških preiskavah tkiva ter pri slikanju z različnimi slikovnimi tehnikami, kot sta ultrazvok in slikanje z magnetno resonanco.[2][8]

Naziv cone Delež žleznega tkiva prostate pri odraslem moškem[2] Opis
Periferna cona 70 % Zadajšnji del žleze, ki obdaja distalno sečnico. Rak prostate največkrat (70–80 %) vznikne iz tega dela žleze.[9][10]
Centralna cona 20 % Obdaja ejakulatorne vode.[2] V centralni coni vznikne okoli 2,5 % primerov raka prostate; rak prostate v tej coni je načeloma agresivnejši.[11]
Prehodna cona 5 % Prehodna cona obdaja proksimalni del sečnice.[2] Pri zdravih moških predstavlja 5 % žleznega tkiva, v starosti pa pride do njene hiperplazije in tako lahko predstavlja večji del prostate.[6][9][10] Okoli 10–20 % vseh primerov raka prostate vznikne v tem delu prostate.[9][10]
Fibromuskularna cona ali stroma / Ta del prostate, ki jo nekateri ne obravnavajo kot posebno cono prostate,[7] ne vsebuje žleznih komponent, temveč je sestavljena iz mišičnega in vezivnega tkiva.[2]

Bolezni prostate[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Liddell, H.G. & Scott, R. A Greek-English Lexicon. Pridobljeno 08.02.2010.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Young, Barbara; O'Dowd, Geraldine; Woodford, Phillip (2013). Wheater's functional histology: a text and colour atlas (6th izd.). Philadelphia: Elsevier. str. 347–8. ISBN 9780702047473.
  3. Oblak C. Normalna funkcija prostate. Rak prostate, Parapareza onkološkega bolnika: zbornik / 12. onkološki vikend, 21 . in 22. november 1997. Ljubljana: ZENECA lnternational, 1997, str. 7–9.
  4. Ovčak Z. Vloga patologa pri diagnostiki kacinoma prostate. Radiol Oncol 2006; 40(Suppl 1): S115-S120.
  5. Rak prostate / [avtorji Simona Borštnar ... [et al.] ; uredniki Simona Borštnar ... et al.]. - Ljubljana : Združenje urologov Slovenije : Onkološki inštitut, 2016.
  6. 6,0 6,1 Jagodič, Klemen (2015). Bolezni prostate in urinska inkontinenca. Farmacevtski vestnik, letnik 66, številka 2, str. 202-208.
  7. 7,0 7,1 Standring, Susan, ur. (2016). »Prostate«. Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice (41st izd.). Philadelphia. str. 1266–1270. ISBN 9780702052309. OCLC 920806541.
  8. Goddard, Jonathan Charles (Januar 2019). »The history of the prostate, part one: say what you see«. Trends in Urology & Men's Health (v angleščini). 10 (1): 28–30. doi:10.1002/tre.676.
  9. 9,0 9,1 9,2 "Basic Principles: Prostate Anatomy" Arhivirano 15. 10. 2010 na Wayback Machine.. Urology Match. Www.urologymatch.com. Web. 14. 6. 2010.
  10. 10,0 10,1 10,2 "Prostate Cancer Information from the Foundation of the Prostate Gland." Prostate Cancer Treatment Guide. Web. 14. 6. 2010.
  11. Cohen RJ, Shannon BA, Phillips M, Moorin RE, Wheeler TM, Garrett KL (2008). »Central zone carcinoma of the prostate gland: a distinct tumor type with poor prognostic features«. The Journal of Urology. 179 (5): 1762–7, discussion 1767. doi:10.1016/j.juro.2008.01.017. PMID 18343454. S2CID 52417682.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]