Portal:Literatura/Navedki/50. teden
Hoteč me posaditi, je slučajno zdrknila njegova topla roka čez moje prsi, odmaknila se v hipnem strahu in obležala na komolcu. Moj jok se je utrnil v bliskoviti grozi, ki je šinila iz tega dotika po vseh udih ter jih zalila z vročim drevenenjem; misleč, da mi je umreti, sem omahnila k njemu in se oklenila njegovega vratu; moj obraz je obvisel bled in vlažen pod njegovim. Skozi migljajočo mrežo, ki mi je padla na oči, sem videla, da so se zdajci skalile Pavlove zrenice, medtem ko so začele njegove roke drgetati, silneje, čim dalje silneje — dokler me niso zdajci objele in stisnile k sebi. Dvoje ustnic se je zrastlo z mojimi v omamen sad. ki je združil najino neutešeno žejo. Groza v meni je prikipela do roba duše, ali postala je tako brezmejno sladka, da mi je komaj še tlela zavest. Zaprla sem oči ter jih pokrila z rokami, čuteč, kako me ogrinja plašč koprnečih poljubov vso doli do nog; nato me je objelo nekaj silnega, kakor bi me hotelo odnesti: pogledala sem in videla nad seboj obraz, ki ga takrat v sanjah nisem spoznala.