Portal:Literatura/Navedki/47. teden
Otrujen in nezadovoljevan čitatelj mi morda očita: Kaj pa je tebe treba bilo? Ta trud, ki si ga žrtvoval Prešernovim poezijam, bi mar bil posvetil preučevanju novega sodnega reda, in o tem bi naj bil kaj pisal. »Nam utile je zrno, dulce pleva«. — Opomin na nov sodni red mi jemlje ves humor, zatorej odgovarjam resno: Važen je sodni red, važnejši je življenski red, in ta zahteva jasnih ur, da skrbi verige bodo odstopile, in da se, ko nevstrah'vani čas hiti, odpočijemo in z dušno zabavo okrepčamo za opetovano sisypho-vanje. Kdo zná noč temno razjasnit', ki tare duha? Samó pesnik, in kdo bolje, negoli naš nesmrtni Prešeren, ki nam je domačin po stanu, krvi in jeziku. Prelistujte torej v počitnih, življenskemu redu posvečenih, urah njegove poezije, in z menoj vred boste prepričani:
»Da one same nam ur'jo roké,
Da one samé nam glave vedré«.