Portal:Literatura/Izbrani pojmi/41. teden 2010

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pravljica (iz praviti) je pripovedna literarna oblika, zgrajena izključno na domišljiji. Življenje presoja otroško naivno, naravnih zakonov ne upošteva in vse pooseblja ter ima svoje značilnosti.

  • Kraj in čas dogajanja sta nedoločena.
  • Pravljice začenjajo pisatelji skoraj vedno z besedami: Nekoč je bilo ... ali Nekoč je živel...
  • Osebe so nedoločene, npr.: kralj, uboga deklica, oče, ki je imel tri sinove, itd. Ali pa imajo izmišljena imena, kakor: Sneguljčica, Pepelka, Rdeča kapica.
  • Ljubi nasprotja. V pravljicah nastopajo samo izrazito dobri, lepi in blagi ljudje ter izrazito slabi, grdi in hudobni, kakršnih v resničnem življenju ni.
  • Vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo…
  • Ljubi ponavljanje posameznih besed (kužej, kužej; petelinček, petelinček) ali celih stavkov (Sama jedla, sama poj!)
  • Pogosta so ljudska ali pravljična števila: tri, sedem, devet, dvanajst in njihovi mnogokratniki. (Trije bratje, sedem let, deveta dežela ...)
  • Nastopajo razni pravljični predmeti: čudodelna mizica, ki se sama pogrinja; mošnja, ki se nikoli ne izprazni; zlat prstan; živa voda

Več ...