Paprika (začimba)
Paprika kot začimba je ostra, polostra ali mila (sladka), pripravljena iz mletih plodov paprike (Capsicum annuum). Beseda paprika je preko madžarščine izposojena iz hrvaškoga ali srbščine, kjer »paprena« pomeni »pekoča«, ta beseda pa izvira iz srbskega ali hrvaškoga papar (poper), izposojenega iz latinskega piper kot izraza za poper.
Španska kuhinja se je prva srečala s papriko. Prodajali so jo kot španski poper.
V madžarski kuhinji je paprika postala popularna predvsem med napoleonovimi vojnami, ko ostale začimbe zaradi pomorske blokade niso bile dostopne. Po papriki je znam predvsem golaž in razne vrste salam.
V francosko kuhinjo jo je vpeljal kuhar Georges Auguste Escoffier. Mleto papriko si je priskrbel iz Madžarske in s to madžarsko začimbo požel mednarodno občudovanje. Znana sta bila njegova piščanec s papriko in madžarski golaž.
Pri kuhanju jo uporabljamo zelo široko, na primer za:
- dušeno meso (golaž, segedinski golaž)
- pikantne juhe (golaževa, paradižnikova)
- paprikaš
- slane jedi s sirom in skuto (na primer liptavski sir)
- prikuhe iz zelenjavne paprike in paradižnika
- krompirjev in gobov golaž
Viri:[uredi | uredi kodo]
- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)