Uporabnik:Skydancer/Moj peskovnik2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Prišli ste na peskovnik uporabnika Skydancerja.
Skydancer naproša wikipediste naj ne urejajo te strani brez predhodnega obvestila.
Niz člankov
Budizem
Zgodovina
Budistična besedila
Prakse
Nirvana
Tradicije
Budizem po državah

Soodvisen nastanek ali odvisen izvor (sanskrt: प्रतीत्यसमुत्पाद pratītyasamutpāda; pali: paṭiccasamuppāda) je ključna doktrina, ki je skupna vsem šolam budizma.[1][a] Pravi, da vse dharme (pojavi) nastanejo v odvisnosti od drugih dharm: »če obstaja to, potem obstaja tisto; če to preneha obstajati, tudi tisto preneha obstajati«. Osnovno načelo je, da vse stvari (dharme, pojavi, načela) nastanejo v odvisnosti od drugih stvari.

Doktrina opisuje nastanek trpljenja (anuloma-paṭiccasamuppāda , »s tokom«, sosledna pogojenost) in metode za obrnitev tega procesa (paṭiloma-paṭiccasamuppāda, »proti toku«, obratna pogojenost).[3][4] Ti procesi so izraženi v različnih seznamih soodvisno nastalih pojavov, med katerimi je najbolj znanih dvanajst členov (pali: dvādasanidānāni, sanskrt: dvādaśanidānāni). Tradicionalna razlaga teh seznamov je, da opisujejo postopek ponovnega rojstva čutečega bitja v saṃsāro in posledične duḥkhe (trpljenja, nezadovoljstva), in nudijo analizo ponovnega rojstva in trpljenja, ki se izogiba predpostavki ātmana (nespremenljivega sebstva ali večne duše).[5][5] Preobrat vzročne verige je razložen v smislu, da vodi k prenehanju ponovnega rojstva (in s tem tudi trpljenja).[6][7]

Druga razlaga obravnava sezname kot opis nastajanja umskih procesov in posledičnega pojma »jaz« in »moj«, ki vodi do oklepanja in trpljenja.[8][9] Več sodobnih zahodnih učenjakov trdi, da so na seznamu dvanajstih členov nedoslednosti; menijo, da gre za kasnejšo sintezo več starejših seznamov in elementov. Nekatere mogoče izslediti vse do Ved.[9][10][11][12][13][5]

Nauk o soodvisnem nastanku se pojavlja v zgodnjih budističnih spisih. To je glavna tema theravadskega besedila Nidana Samjutta, ki se nahaja v zbirki Samjutta Nikaja (v nadaljevanju SN). Vzporedna zbirka diskurzov obstaja tudi v kitajskem besedilu Samjuktagama (odslej SA).[14]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Soodvisen nastanek je filozofsko zapleten koncept, ki je predmet številnih razlag in interpretacij. Ker razlage pogosto vključujejo določene skupne vidike soodvisnega nastanka, se med seboj ne izključujejo.

Soodvisen nastanek lahko primerjamo s klasičnim zahodnim pojmom vzročnosti, v katerem dejanje ene stvari povzroči spremembo druge stvari. Doktrina soodvisnega nastanka namesto tega trdi, da spremembo povzročijo številni med sabo povezani dejavniki, ne le eden ali nekaj.[15]

Načelo soodvisnega nastanka ima različne filozofske posledice.

  • Kot ontološko načelo (tj. metafizični pojem o naravi obstoja) trdi, da vsi pojavi izvirajo iz drugih, že obstoječih pojavov, trenutni pojavi pa pogojujejo prihodnje pojave. Na ta način je vse na svetu nastalo iz vzrokov.[16][17][18] V tradicionalnem kontekstu je soodvisen nastanek tesno povezan z budistično doktrino o ponovnem rojstvu in s tem, kako se reinkarnacija odvija brez fiksnega sebstva ali duše , temveč kot proces, pogojen z različnimi pojavi in ​​njihovimi medsebojnimi odnosi.[19]
  • Kot epistemološko načelo (tj. spoznavna teorija)[20] trdi, da ni trajnih in stabilnih stvari (čeprav lahko nirvano včasih razumemo kot izjemo).[21][22] Ker vse nastane iz soodvisnosti, nič ni trajno (od tod budistični koncept nestalnosti, anicce) in nič nima popolnoma neodvisnega jaza ali bistva (od tod izvira budistični pojem nesebstva, anatte).[23][24][25] Posledično je v vseh pojavih in izkušnjah odsotna neodvisna identiteta.[26] V različnih tradicijah je to tesno povezano z naukom o praznini (śūnyatā).[27]
  • Kot fenomenološko ali psihološko načelo se nanaša na delovanje uma in na nastanek trpljenja, hrepenenja in dojemanja sebstva.[5] To se lahko nanaša na medsebojno pogojevanje različnih umskih stanja skozi čas, ali na to, kako se različni duševni pojavi med seboj pogojujejo v določenem trenutku.[28][29]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda pratītyasamutpāda je sestavljena iz dveh sanskrtskih izrazov:

  • Pratītya: »biti odvisen.«[30] Izraz se v Vedah in Upanišadah[b] pojavlja v smislu »potrditve, odvisnosti, potrditve izvora«.[31][32] Sanskrtski koren besede je prati-, katere oblike se v vedski literaturi pojavljajo pogosto, in pomeni »iti proti, vrniti se, priti nazaj, približati se« s konotacijo »opazovati, učiti se , prepričati se v resničnost česarkoli, biti prepričan, verjeti, dati čemu veljavo, prepoznati«. V drugih kontekstih sorodni izraz pratiti- pomeni »iti proti, približevanje, vpogled v karkoli«.[33]
  • Samutpāda: »vznik«,[30] »dvig, izdelava, izvor«[34] V vedski literaturi to pomeni »vznikniti skupaj, pojaviti se, uresničiti se, pojaviti se, učinek, oblika, proizvod, izvirati«.[35]

Pratītyasamutpādo v zahodne jezike prevajajo kot »odvisen izvor, soodvisen nastanek, vzročni nastanek, soodvisen sonastanek, pogojen nastanek« in »pogojen izvor.[36][37][38][c]

Jeffrey Hopkins ugotavlja, da sta sopomenki pratītyasamutpāde izraza apekṣhasamutpāda in prāpyasamutpāda.[42]

Izraz se lahko nanaša tudi na dvanajst nidān (pali : dvādasanidānāni, sanskrt: dvādaśanidānāni kot sestavljenka dveh besed: dvāvaśa (»dvanajst«) + nidānāni (mn.: nidāna; »vzrok, motivacija, člen«).[d] Na splošno se v mahajanski tradiciji beseda pratītyasamutpāda uporablja kot sklic na splošno načelo medsebojne vzročnosti, medtem ko se v theravadski tradiciji paticcasamuppāda nanaša na dvanajst nidan.

Soodvisen nastanek v zgodnjem budizmu[uredi | uredi kodo]

Sutra soodvisnega nastanka iz guptovskega obdobja (pribl. 500 n. št.), vklesana na opeki, ki so jo našli v indijskem mestu Gopalpur v Uttar Pradešu.

Načelo pogojenosti[uredi | uredi kodo]

V zgodnjih budističnih besedilih ima osnovno načelo pogojenosti različna imena, kot so »gotovost (ali zakon) dhamme« (dhammaniyāmatā), »takšnost dharme« (法如; *dharmatathatā ), »trajno načelo« (ṭhitā dhātu), »svojevrstna pogojenost« (idappaccayatā) in »dhammična/dharmična narava« (法爾; dhammatā/dharmatā ).[44] To načelo je v svoji najbolj splošni obliki izraženo na sledeč način:[45][46][47][e]

Ko obstaja to, obstaja tudi tisto. Z nastankom (uppada) tega se to pojavi tudi tisto. Ko to ne obstaja, tudi tisto ne nastane. S prenehanjem (nirodha) tega tudi tisto preneha.

— Samjutta Nikaja 12.61.[48]

Po mnenju Williamsa je »to vzročnost kot jo je razumela zgodnja budistična misel. To je razmerje med dogodki in temu pravimo, da če se X pojavi, mu sledi Y in če se X ne zgodi, mu Y ne sledi.«[49] Gombrich piše, da to osnovno načelo, da se »stvari dogajajo pod določenimi pogoji« pomeni, da je Buda izkušnje razumel kot "procese, ki so podvrženi vzročnosti".[50] Bhikkhu Bodhi piše, da je pogojenost »razmerje med nepogrešljivostjo in odvisnostjo: nepogrešljivost pogoja (npr. rojstva) za nastalo stanje (npr. staranje in smrt), odvisnost nastalega stanja od njegovega pogoja.«[51]

Harvey trdi, da to pomeni, da »ni nič (razen nirvane) neodvisno. Doktrina tako dopolnjuje nauk, da stalno, neodvisno sebstvo ne obstaja.«[52] Ajahn Brahm trdi, da slovnica zgornjega odlomka kaže, da je ena od značilnosti budističnega načela vzročnosti ta, da »lahko med vzrokom in njegovo posledico obstaja precejšen časovni interval. Napačno je domnevati, da posledica sledi že naslednji trenutek po njenem vzroku, ali da se pojavi hkrati z vzrokom.«[53]

Spremenljivi pojavi, nespremenljivo načelo[uredi | uredi kodo]

Glede na Paccaya sutto (SN 12.20 in njeno vzporednico v SN 296) soodvisen nastanek, kot temeljno načelo vzročnosti, igra vlogo pri vseh pogojenih pojavih. To načelo je nespremenljivo in stabilno, medtem ko so »soodvisno nastali procesi« (paṭiccasamuppannā dhammā) spremenljivi in nestabilni.[54][55][f]

Harvey meni, da obstaja »splošni osnovni vzorec, ki je dhamma«, znotraj katerega se "specifični osnovni vzorci (dhamme) pretakajo drug v drugega in se med sabo ohranjajo v zapletenih, a ustaljenih in rednih vzorcih.«[57]

Nespremenljivo načelo[uredi | uredi kodo]

V skladu s Paccaya sutto (SN 12.20) in njeno vzporednico je naravni zakon pogojenosti tega/tistega neodvisen od Budovega odkritja, enako kot so zakoni fizike neodvisni od odkritij znanstvenikov. Paccaya sutta navaja, da ne glede na to, ali Bude prepoznajo ta zakon, »to elementarno dejstvo (dhātu ali »načelo«), ta osnovna stabilnost vzorca (dhamma-tthitatā), to osnovno ponavljanje vzorca (dhamma-niyāmatā) ali specifično pogojenost (idappaccayatā), ta vedno drži (thitā).«[58][59][60]

Bhikkhu Sudžato prevaja osnovni opis stabilnosti soodvisnega nastanka kot »dejstvo, da je to resnično, ne neresnično in ne drugače«.[61] Kitajska vzporednica v SA 296 podobno navaja, da je soodvisen nastanek »stalnost dharm, gotovost dharm, takšnost dharm, brez odstopanja od resničnega, brez razlike od resničnega, dejanskost, resnica, resničnost, nezmedenost«.[62] Po Harveyju ti odlomki kažejo, da je pogojenost »načelo vzročne rednosti, osnovni vzorec (dhamma) stvari«, ki ga je mogoče odkriti, razumeti in nato preseči.[63]

Spremenljivi pojavi - soodvisno nastali procesi[uredi | uredi kodo]

Načelo pogojenosti, ki je resnično in stabilno, se razlikuje od »soodvisno nastalih procesov«, ki so opisani kot »nestalni, pogojeni, odvisno nastali, uničljive narave, izginljive, pojemljive narave.«  SA 296 jih opisuje preprosto kot pojave, »ki nastanejo v skladu z vzročnim pogojem; ti se imenujejo dharme, ki izhajajo iz vzročnega pogoja.«[64]

Pogojenost in osvoboditev[uredi | uredi kodo]

Budovo odkritje pogojenosti[uredi | uredi kodo]

Kar se tiče pojava duḥkhe, SN 12.10 opisuje, kako je na sledeč način Buda pred svojim prebujenjem iskal način odrešitve od trpljenja: »Ali se sočasno pojavi tudi propad in smrt, ko neka stvar obstaja? Kaj je pogoj za starost in smrt?« Nakar je odkril verigo pogojev, ki so navedeni v v dvanajstih nidānah in v drugih seznamih.[65][66] V MN 26 je zapisano, da je Buda po svojem prebujenju menil, da je odvisen izvor eno od dveh načel, ki sta »globoki (gambhira), težko opazni, težko razumljivi, mirni, vzvišeni, onstran golega sklepanja (atakkāvacara), subtilni.« Drugo načelo, ki je globoko in težko opazno, je nirvāṇa, »prekinitev ali preseganje pogojenega sopojavljanja« (Harvey).[67][g]

V Mahānidānasutti (DN 15) Buda uči, da je soodvisen nastanek »globok in da se zdi globok« in da se ljudje »zaradi nerazumevanja in pomanjkanja uvida v to učenje« »zapletejo kot klobčič« v nazore (diṭṭhi), samsaro, ponovno rojstvo in v trpljenje.[68][69] SN 12.70 in njegov ustreznik SA 347 navajata, da je »poznavanje stabilnosti dhamme « (dhamma-tthiti-ñānam) na prvem mestu, šele nato pa spoznanje nirvane (nibbane-ñānam).[70][71] Medtem ko je proces, ki vodi v nirvano, pogojen, se sama nirvana imenuje »nerojena, nenastala, nenarejena, neustvarjena« (Ud. 80–1).[4] Besedilo Milinda Panha to primerja z goro, ki ni odvisna od poti, ki vodi nanjo (Miln. 269).[4] Ker ni »sonastala« (asamuppana), nirvana ni nastalo zaradi vzrokov, temveč je ustavitev vseh tovrstnih procesov (To. 37-8)."[4]

Poznavanje dharme[uredi | uredi kodo]

MN 28 povezuje poznavanje odvisnega izvora s poznavanjem dharme:[4][72][73]

»Kdor vidi odvisen izvor, vidi dharmo. Kdor vidi dharmo, vidi odvisen izvor.« In teh pet agregatov oklepanja je res nastalo soodvisno. Hrepenenje, upoštevanje, privlačnost in navezanost na teh pet agregatov oklepanja je izvor trpljenja. Prenehanje trpljenja je odrekanje in odstranitev hrepenenja ter hlepenja po teh agregatih oklepanja.

Znana zgodaj razlaga osnovnega načela vzročnosti naj bi Śāriputro in Maudgalyāyano privedle do stopnje vstopa v tok. Fraza ye dharmā hetu, ki se pojavlja v Vinaji (Vin. I.40) in drugih virih, navaja:[4][74][75]

Od tistih dharm, ki izvirajo iz vzroka, je Tathagata navedel njihov vzrok, kot tudi njihovo prenehanje.

Podobno je govoril tudi Kondañña, prvi spreobrnjenec, ki se je prebudil ob koncu prve Budove pridige: »karkoli ima naravo nastanka (samudaya dhamma) ima tudi naravo prenehanja (nirodha dhamma).«[75]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Pogojenost kot srednja pot – nesebstvo in praznina[uredi | uredi kodo]

Zgodnja budistična besedila povezujejo odvisen nastanek s praznino in nesebstvom. Zgodnja budistična besedila opisujejo različne načine pri katerih je odvisen izvor srednja pot med različnimi nizi »skrajnih« pogledov (na primer »monistična« in »pluralistična« ontologija ali materialistični in dualistični pogledi na odnos med duhom in telesom).[h] V Kaccānagottasutti (SN 12.15, vzporedno v SA 301) Buda pravi, da »ta svet večinoma sloni na dualističnem pojmovanju obstoja in neobstoja«, nato pa pravilen pogled razloži na sledeč način:[77]

Toda, ko resnično vidite izvor sveta s pravilnim razumevanjem, ne boste svet dojemali kot neobstoječ; in ko resnično vidite konec sveta s pravilnim razumevanjem, ne boste svet dojemali kot obstoječ.[78]

Kaccānagottasutta nato kategorizira učenje o odvisnem izvoru (in po vrsti našteje 12 nidan, nato pa še v obratnem vrstnem redu) kot srednja pot , ki zavrača ta dva »skrajna« metafizična stališča, ki ju lahko razumemo kot dveh zgrešeni predstavi o sebstvu.[79][5][i]

Po mnenju Hùifēnga je ponavljajoča se tema Nidānasamyutte (SN 12) Budovo »zavračanje nastanka, ki izhaja iz katerekoli izmed štirih kategorij sebstva, od drugod, iz obojega ali nič od tega (nevzročnost).«[80] Podobno izjavo najdemo v Paramārthaśūnyatāsūtri (SĀ 335, kot tudi EĀ 37:7), ki pravi, da kadar se pojavi čutni organ, »ne izhaja iz koderkoli ... in ne izgine kamorkoli«. Kot tak naj bi bil »neresničen, vendar se kljub temu pojavi; in ko se je pojavil, se konča in preneha.« Poleg tega ta Sutra navaja, da kljub »obstoju dejanja (karma) in rezultata (vipāka)«, ni »nobenega dejavnika (kāraka).« Navaja tudi, da so dharme odvisnega izvora označene kot konvencionalne.[81]

Kaccānagottasutta in njegova vzporednica prav tako povezujeta razumevanje odvisnega izvora z izogibanjem nazora o sebstvu (atman). To besedilo navaja, da »če nas ne pritegne, če se ne oklepamo in če se ne zavežemo pojmu sebstva, ne bomo imeli nobenega dvoma ali negotovosti, da je to, kar se pojavi, samo pojav trpljenja, in kar preneha, le konec trpljenja.«[77][78] Podobno tudi Mahānidānasutta (DN 15) povezuje razumevanje odvisnega izvora z opuščanjem različnih napačnih pogledov o sebstvu, medtem ko nerazumevanje tega povezuje z zapletanjem v napačna stališča. Druga Sutta, SĀ 297, pravi, da je odvisen izvor »Dharmični diskurz o veliki praznini,« nato pa ovrže številne oblike pogleda na sebstvo (ātmadṛṣṭi).[27]

V SN 12:12 (ustreznik SĀ 372) Budi postavijo vrsto vprašanj o sebstvu (Kdo je tisti, ki čuti? Kdo hrepeni? Itd.), Buda jim odgovarja, da so tovrstna vprašanja neustrezna in namesto tega uči odvisen izvor.[27] SĀ 80 obravnava tudi pomemben meditativni dosežek, imenovan »meditacija na praznino« (śūnyatāsamādhi), ki je v tem besedilu povezan z razmišljanjem o nastanku pojavov zaradi pogojev in kako so podvrženi prenehanju.[27]

Štiri plemenite resnice[uredi | uredi kodo]

Glede na zgodnje Sutte, kot je npr. AN 3.61, sta druga in tretja plemenita resnica neposredno povezani z načelom odvisnega izvora.[82][83][84] Druga plemenita resnica uporablja odvisni izvor v neposrednem vrstnem redu, tretja resnica pa v obratnem vrstnem redu.[84] Poleg tega je, sklicujoč se na SN 12.28, plemenita osemčlena pot (četrta plemenita resnica) pot, ki vodi do prenehanja dvanajstih členov odvisnega izvora in je kot taka »najboljša od vseh pogojenih stanj« ( AN.II.34).[4] Zato je po mnenju Harveya štiri plemenite resnice »lahko razumemo kot uporabo načela pogojenega nastanka, ki se osredotoča zlasti na duḥkho«.[4]

Seznami nidān[uredi | uredi kodo]

Zgodnjebudistična besedila soodvisen izvor analizirajo in izražajo preko različnih seznamov soodvisno nastalih pojavov (dhamm) ali vzrokov (nidān). Nidāne so soodvisna načela, procesi ali dogodki, ki delujejo podobno kot členi verige, ki pogojujejo in so odvisni drug od drugega.[84][85] Ko so prisotni določeni pogoji, ti povzročijo pojav sledečih pogojev, ki nato spet privedejo do tretjih pogojev itn.[86][87][88] Pojavi se obdržijo le, dokler obstajajo tudi faktorji, ki jih ohranjajo.[89]

Najbolj pogost je seznam dvanajstih vzrokov (pali: dvādasanidānāni, sanskrt: dvādaśanidānāni),[90] ki ga Bucknell imenuje tudi »standardni seznam«. Najdemo ga v dvanajstem razdelku Samjutta Nikaje in njenih ustreznicah ter v drugih Sutah, ki pripadajo drugim Nikajam in Agamam.[91] Ta seznam se pojavlja tudi v besedilih budistične šole mahasanghika, kot je Salistamba Sutra in v poznejših besedilih Abhidharme in mahajanskih Suter. Po mnenju ​​Shulmana »dvanajst členov dejansko je paṭiccasamuppāda«, se pravi, proces umskega pogojevanja.[92] Cox ugotavlja, da je postal v kasnejših razpravah Abhidharme in mahajane seznam dvanajstih faktorjev kar standardni seznam, čeprav zgodnji sveti spisi vsebujejo veliko različic teh seznamov.[93]

V tradicionalni literaturi je najpogostejša razlaga seznama dvanajstih vzrokov, da seznam opisuje pogojen pojav ponovnega rojstva v samsari in posledično duḥkho (nezadovoljstvo, trpljenje).[86][87][88][6][84][85][j] Alternativna theravadska razlaga ga obravnava kot seznam, ki opisuje nastanek umskih tvorb in posledičnih pojmov, kot so »jaz«, »mene« in »moje«, ki so vir trpljenja.[9]

Razumevanje odnosov med temi pojavi naj bi vodilo do nirvane, popolne osvoboditve od kroga ponovnih rojstev v samsare.[94][6][7] Po tradicionalni razlagi preobrat vzročne verige vodi do konca umskih tvorb in reinkarnacije.[6][7] Wayman ugotavlja, da je »po razlagi budistične tradicije Gautama to formulo odkril v noči razsvetljenja ter da je doumel soodvisnost, od "starosti in smrti" nazaj v obratnem vrstnem redu nastajanja.«[95] Wayman tudi piše, da so »dvanajst členov sčasoma upodabljali na obodu kolesa, ki predstavlja samsaro.«[95]

Seznami nidān[uredi | uredi kodo]

Dvanajst nidān[uredi | uredi kodo]

Priljubljen seznam dvanajstih nidān najdemo v številnih virih. V nekaterih zgodnjih besedilih so tudi same nidāne opredeljene in analizirane (vibhaṅga). Razlage nidān najdemo v Palijskem kanonu, v SN 12.2 (v Vibhaṅga Sutti) in v ustrezniku SA 298.[96] Nadaljnje vzporednice s SN 12.2 najdemo v EA 49.5, v nekaterih sanskrtskih ustreznikih, kot je Pratītyasamutpādādivibhaṅganirdeśanāmasūtra (»Diskurz, ki pojasnjuje in analizira pogojni izvor od začetka«) in v tibetanskem prevodu tega sanskrtskega besedila, v Toh 211.[97][98][99]

Nidānski izraz:

pali (sanskrt)

Kitajske pismenke uporabljene v SA[100] Prevodi[101][102][103][104][105][99] Analiza (vibhaṅga) iz zgodnjih virov
Avijjā (Avidyā) 無明 Nevednost, neznanje SN 12.2: »Ne poznavanje trpljenja, nepoznavanje izvora trpljenja, nepoznavanje konca trpljenja, nepoznavanje prakse, ki vodi h koncu trpljenja – temu pravimo nevednost, ki vodi k delovanju ali k konstruktivnim aktivnostim.«[106][91] Vzporedni viri, kot sta na primer SA 298 in sanskrtska Vibhaṅganirdeśa, k temu dodajo še nepoznavanje številnih drugih tem, vključno s karmo in njenimi posledicami, tremi dragulji, moralno neoporečnostjo, »notranjim in zunanjim«, čistim in nečistim, pojavljanje zaradi vzročnih pogojev, itd.[107]
Saṅkhāra (Saṃskāra) 行 Hotenja, tvorbe,[60] konstrukti,[106] izbire SN 12.2: »Poznamo tri vrste saṃskār: saṃskāre telesa, saṃskāre govora, saṃskāre uma. To, menihi, so saṃskāre.«[108][note 1] SA 298 vsebuje enake tri tipe.[96]
Viññāṇa (Vijñāna) 識 Zavest, razločevanje, čutna zavest SN 12.2 in SA 298 se strinjata, da obstaja šest vrst zavesti: zavest vida, zavest sluha, zavest vonja, zavest okušanja, zavest telesa zavest intelekta (ali uma).[109][108][k][110]
Nāmarūpa 名 色 Ime in oblika, miselnost in telesnost, telo in um SN 12.2: »Čutenje,[l] zaznava,[m] namera,[n] stik in pozornost:[o] Temu se rečemo ime.[p] Štirje veliki elementi,[q] in telo, odvisno od štirih velikih elementov: to se imenuje oblika.« SA 298 in sanskrtska Vibhaṅganirdeśa definirata izraz nāma drugače kot ostale štiri skandhe (občutek, zaznavanje, saṃskāra, zavest).[104][109][r]
Saḷāyatana (Ṣaḍāyatana) 六 入 處 Šest čutnih osnov, čutnih virov, čutnih medijev SN 12.2 in SA 298 se strinjata, da se to nanaša na čutne osnove očesa, ušesa, nosu, jezika, telesa in uma (intelekta).[111][108]
Phassa (Sparśa) 觸 Stik, čutni vtis, »dotik« SN 12.2 in SA 298 se strinjata, da se združevanje predmeta, čutnega medija in zavesti tega čutnega medija[s] imenuje stik. Tako obstaja šest ustreznih oblik stika. [111][t]
Vedanā 受 Občutek, čutenje, čustvo SN 12.2 definira vedano kot šestčleno: vid, sluh, voh, okus, otip in umski čut (misel). Vedano razlagajo tudi kot prijetne, neprijetne in/ali nevtralne občutke, ki se pojavijo, ko naši notranji čutni organi pridejo v stik z zunanjimi čutnimi objekti in z njimi povezano zavestjo (v SA 298, v Vibhaṅganirdeśi in v drugih palijskih Suttah). S tema dvema definicijama občutka se strinjajo tako palijski kot tudi kitajski viri.[111]
Taṇhā (Tṛ́ṣṇā) 愛 Hrepenenje, strast, pohlep, »žeja« SN 12.2: »Šest razredov hrepenenja je: hrepenenje po oblikah, hrepenenje po zvokih, hrepenenje po vonjih, hrepenenje po okusih, hrepenenje po otipljivih občutkih, hrepenenje po idejah. To se imenuje hrepenenje.«[91] Teh šest razredov hrepenenja se pojavlja tudi v SA 276. SA 298 in Vibhaṅganirdeśa vsebujeta tri različne vrste hrepenenja: hrepenenje po čutnosti, hrepenenje po obliki, hrepenenje po brezobličnosti. Ti trije se ne pojavljajo v SN, vendar pa so prisotni v DN 3. Drugod v SN se pojavljajo še tri vrste hrepenenja: hrepenenje po čutnosti (kama), hrepenenje po obstoju (bhava), hrepenenje po ne- obstoju (vibhava). Ti se ne pojavljajo v kitajskem SA, vendar jih je mogoče najti v EA 49.[113]
Upādāna 取 Oklepanje, navezanost, opora SN 12.2 navaja, da obstajajo štiri glavne vrste oklepanja: oklepanje čutnosti (kama), oklepanje pogledov ali nazorov (ditthi), oklepanje etike in zaobljub (silabbata, »zapoved in praksa«), in oklepanje vere v sebstvo (attavāda). »SA 298 se strinja s prvimi tremi, vendar se četrtega zamenja z »oklepanjem sebstva", namesto namesto »oklepanja vere v sebstvo«.[91][114][u]
Bhava 有 Obstoj, nastajanje, nadaljevanje[v] SN 12.2: »Ti trije predstavljajo nastanek: čutno nastajanje,[w] oblično nastajanje,[x] brezoblično postajanje.«[y][91] SA 298 se popolnoma strinja s SN 12.2.[114] Slovar palijskih in budističnih izrazov : »Nastanek. Stanja biti, ki se najprej razvijejo v umu, šele nato jih lahko doživimo kot notranje svetove in/ali kot zunanje svetove.«[116] Obstajajo različne razlage, kaj ta izraz pomeni.[z][aa]
Jāti 生 Rojstvo, reinkarnacija SN 12.2: »Katerokoli rojstvo, rojevanje, poreklo, dogajanje, prikazovanje, izgled agregatov ter prevzemanje [čutnih] medijev raznih bitij v tej ali oni skupini bitij, se imenuje rojstvo.«[108] SA 298 se strinja s SN 12.2 in dodaja še dve postavki: pridobitev dhatujev in pridobitev življenjske sposobnosti.[118] To različni viri in avtorji razlagajo na mnoge različne načine. [ab][ac][ad]
Jarāmaraṇa 老 死 Staranje, propad in smrt SN 12.2: »Katerakoli oblika staranja, oslabljenosti, zlomljenost, osivelosti, gubanja, upadanja življenjske moči, oslabitev sposobnosti različnih bitij v tej ali oni skupini, pravimo staranje. Kakršnokoli umiranje, minevanje, razhajanje, izginevanje, zamiranje, smrt, iztek časa, razpad agregatov, zapustitev telesa, prekinitev življenjske sposobnosti bitij v tej ali oni skupini, se imenuje smrt.«[91] SA 298 se na splošno strinja in dodaja še nekaj podobnih opisov.[118]

Alternativni seznami v SN / SA[uredi | uredi kodo]

Kljub svoji priljubljenosti je dvanajst-vejni seznam le eden od številnih seznamov sodvisno nastalih dharm, ki se pojavljajo v zgodnjih virih.[12] Po mnenju Analaya so alternativni seznami sodvisno nastalih pojavov enako veljavni »alternativni izrazi istega načela«.[90]

Choong ugotavlja, da nekateri diskurzi (SN 12.38-40 in SA 359-361) vsebujejo le 11 elementov, in izpuščajo nevednost in izhajajo iz volje (ceteti). SN 12.39 se začne s tremi sopomenkami izraza saṅkhāra: hotenje, namera (pakappeti) in izvršitev (anuseti). Nato navaja, da »to postane predmet (arammanam) za obstojnost zavesti (viññanassa-thitiya)«, kar vodi v pojav imena in oblike (nāmarūpa). Temu nato sledi standardni seznam.[122]

SN 12.38 (in ustreznik pri SA 359) vsebujeta veliko krajše zaporedje, ki se začne z hotenjem kot zgoraj, kar vodi do zavesti, po njej pa pravi: »v prihodnosti bo prišlo do ponovnega rojstva (punabbhavabhinibbatti)", kar vodi do »prihajanja in odhajanja (agatigati)«, čemur sledi »upad in ponovno rojstvo (cutupapato)«; temu nato sledi, »prihodnje rojstvo, staranje in smrt, žalost, žalovanje, bolečina, stiska, in obup.«[122] Še eno kratko zaporedje najdemo v SN 12. 66 in SA 291, ki vsebuje analizo odvisnega izvora s samo tremi dejavniki: hrepenenje (taṇhā), osnova (upādhi, ki je morda povezana z upādāno), in trpljenje (dukkha).[123]

V SN 12.59 in v ustrezniku SA 284, se nahaja sosledje, ki se začne z besedami, da za nekoga, ki »se nahaja v videnju [kitajski prevod je: "v oklepanju"] okusa omejujočih dharm/pojavov (saññojaniyesu dhammesu), pride do pojava (avakkanti) zavesti.« Temu nato sledi standardni seznam. Nato navaja, da če se nekdo nahaja v stanju, ko vidi nevarnost (adinavanupassino – kitajski prevod je: »vidi nestalnost«) v dharmah/pojavih, ne pride do pojava zavesti (kitajski prevod: »uma«).[124]

SN 12.65 in 67 (ter SA 287 in 288) začneta sosledje tako z zavestjo kot z imenom in obliko, ki se medsebojno pogojujeta v cikličnem razmerju. Navaja tudi, da se »zavest obrne nazaj, da ne gre dlje od imena in oblike«.[125] SN 12.67 vsebuje tudi sosledje z zavestjo ter imenom in obliko v vzajemnem odnosu. Budov učenec Šariputra v tej suti navaja, da je to razmerje kot dva snopa trstike, ki sta naslonjena drug na drugega za podporo (ustreznik SA 288 namesto tega omenja tri snope).[126]

Obstaja tudi več odlomkov s sosledji, ki se začnejo s šestimi čutnimi sferami (ayatana). Najdemo jih v SN 12. 24, SA 343, SA 352-354, SN 12. 13-14 in SN 12. 71-81. Še eno od teh sosledij najdemo v SN 35.106; Bucknell ga imenuje »razvejana različica«, ker se razcepi na šest razredov zavesti: [127] [12]

Očesna zavest se pojavi glede na oko in vid. Srečanje treh je stik. Stik je pogoj za občutek. Občutek je pogoj za hrepenenje. To je izvor trpljenja ... [ista formula se ponovi z drugimi šestimi čutnimi osnovami in šestimi zavestmi, to so ušesa, nos, jezik, telo in um].

Drugi opisi sosledja v SN 12.52 in v ustrezniku SA 286 se začnejo z izkustvom okusa, užitka ali zadovoljstva (assada), kar vodi v hrepenenje in preostanek nidān iz seznama.[128] V SN 12.62 in SA 290 je soodvisen nastanek prikazan le z dvema nidānama, s stikom (phassa) in z občutkom (vedanā). SN 12.62 pravi, da ko se naveličamo stika in občutka, tudi želja izgine.[129]

Alternativni seznami v drugih Nikajah[uredi | uredi kodo]

Kalahavivāda Sutta iz Sutta Nipāte (Sn. 862-872) vsebuje sledeče sosledje vzrokov:

»ime in oblika (nāmarūpa) pogoji stik, stik pogoji občutek, občutek pogoji hrepenenje, hrepenenje pogoji oklepanje, oklepanje pa pogoji prepire, spore, objokovanje in žalost.«[130][131]

Dīgha Nikāya Sutta (Brahmajāla Sutta 3.71) opisuje šest nidān na sledeč način:

Te občutke izkušajo s ponavljajočim se stikom preko šestih čutnih osnov; občutek pogoji hrepenenje; hrepenenje pogoji oklepanje; oklepanje pogoji nastanek: nastanek pogoji rojstvo; rojstvo pogoji staranje in smrt, žalost, žalovanje in stisko.[130][132]

Podobno tudi Madhupiṇḍikasutta (MN 18) vsebuje sledeč odstavek:

Zavest oči se pojavi v odvisnosti od oči in vidnega. Srečanje vseh treh je stik. Stik je pogoj za občutenje. Kar čutite, tudi zaznavate. Kar zaznavate, tudi razmišljate. O čemer razmišljate, to tudi v umu pojmujete (papañca). Pojmovanje je vir človeških tegob s pojmi identitete, ki se pojavijo zaradi pojava zaznav. To se dogaja v povezavi vidnimi zaznavami, ki jih oko vidi v preteklosti, prihodnosti in sedanjosti. [Isti proces se nato ponovi z ostalimi šestimi čutnimi osnovami.]

Mahānidānasutta (DN 15) in njene kitajske vzporednice, kot je DA 13, opisujejo edinstveno različico, ki jo Bucknell imenuje »verzija z zanko« (tudi DN 14 ima podobno verigo z zanko, vendar za imenom in obliko dodaja še šest čutnih polj):[130][12][133]

Ime in oblika sta pogoja za zavest. Zavest je pogoj za ime in obliko. Ime in oblika sta pogoja za stik. Stik je pogoj za občutek. Občutek je pogoj za hrepenenje. Hrepenenje je pogoj za oklepanje. Hlepenje je pogoj za neprekinjen obstoj. Neprekinjen obstoj je pogoj za ponovno rojstvo. Ponovno rojstvo je pogoj za pojav starosti in smrti, žalosti, žalovanja, bolečine, žalosti in stiske. Tako nastane vsa ta množica trpljenja.

Mahahatthipadopama-sutta (M 28) vsebuje še eno kratko razlago soodvisnega nastanka:[5][134]

Teh pet agregatov oklepanja je dejansko soodvisnega izvora. Želja, oklepanje, privlačnost in navezanost na teh pet agregatov je izvor trpljenja. Opustitev in osvoboditev od želje in hlepenja po teh petih agregatih oklepanja je prenehanje trpljenja.

Povezava s petimi agregati[uredi | uredi kodo]

Mathieu Boisvert povezuje srednje nidāne (3-10) s petimi agregati.[135] Po mnenju Boisverta se agregata zavesti in občutka neposredno povezujeta z ustreznimi nidānami, medtem ko se agregat oblike povezuje s šestimi čutnimi predmeti in stikom. Agregat umskih tvorb je povezan z nidāno št. 2 ter hrepenenjem, oklepanjem in bhavo (obstoj, nastajanje).

Boisvert ugotavlja, da samjñā (»zaznava«) sicer ni izrecno navedena v dvanajstčleni verigi, vendar bi jo lahko umestili med občutenje in hrepenenje, zato ker so nečiste zaznave (npr. uživanje v prijetnih občutkih) odgovorne za nastanek nečistih saṃskār (npr. hrepenenje). Podobno čiste zaznave (npr. osredotočenost na tri znamenja obstoja) vodijo do čistih saṃskār.[136]

Po besedah ​​Analaya je za vsako nidāno »potrebno, da vseh pet agregatov obstaja sočasno.« Vrh tega:

Učenje o odvisnem nastajanju ne predpostavlja obstoja nobenega od členov v povzetku, temveč kaže, kako določen člen, kot vidik kontinuitete petih agregatov, vpliva na drug člen. To ne pomeni, da kateri koli od teh členov obstaja ločeno od petih agregatov.[51]

Razvoj dvanajstih nidān[uredi | uredi kodo]

Alex Wayman trdi, da so ideje v nauku o soodvisnem nastanku morda obstajale že pred rojstvom Bude, saj ugotavlja, da najdemo prve štiri vzročne povezave, začenši z avidyo v dvanajstih nidānah, v teoriji kozmičnega razvoja v Brihadaranjaka Upanišadi in drugih starejših vedskih besedilih.[137][138][139]

Po Kalupahanovih navedbah se pojem vzročnosti in vzročne učinkovitosti, skupaj z alternativnimi idejami vzročnosti, pogosto pojavlja v vedski literaturi 2. tisočletja pr. n. št., na primer v deseti mandali Rigvede in v brahmanah, kjer vzrok »povzroči učinek, ker je lastnost ali svadha (energija) nečemu lastna«.[140][ae]

Komentar o vedski kozmogoniji[uredi | uredi kodo]

Sinteza starejših seznamov[uredi | uredi kodo]

Zgodnja Budova sinteza[uredi | uredi kodo]

Kasnejša sinteza menihov[uredi | uredi kodo]

Bucknellova teza[uredi | uredi kodo]

Dvanajst nidan kot zgodnji seznam[uredi | uredi kodo]

Primerjava seznamov[uredi | uredi kodo]

Transcendentalni / obratni soodvisni nastanek[uredi | uredi kodo]

Primerjava seznamov[uredi | uredi kodo]

Razlage[uredi | uredi kodo]

Pogojenost[uredi | uredi kodo]

Potrebni in zadostni pogoji[uredi | uredi kodo]

Pogled Abhidharme na pogojenost[uredi | uredi kodo]

Pogojeno ali nepogojeno?[uredi | uredi kodo]

Ontološki princip[uredi | uredi kodo]

Odnosi bivanja, postajanja, obstoja in najvišje resničnosti[uredi | uredi kodo]

Ponovno rojstvo[uredi | uredi kodo]

Analiza ponovnega rojstva brez sebstva[uredi | uredi kodo]
Abhidharmovski troživljenjski model[uredi | uredi kodo]

Umski procesi[uredi | uredi kodo]

Razlage po Abhidharmi[uredi | uredi kodo]

Sodobne razlage[uredi | uredi kodo]

Mahajanske razlage[uredi | uredi kodo]

Nerojenost[uredi | uredi kodo]

Madhjamaka[uredi | uredi kodo]

Jogačara[uredi | uredi kodo]

Dvanajst nidan v mahajanskih Sutrah in Tantrah[uredi | uredi kodo]

Tibetanske interpretacije[uredi | uredi kodo]

Soodvisnost[uredi | uredi kodo]

Primerjava z zahodno filozofijo[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Doktrina pratītyasamutpāda, pravi Mathieu Boisvert, je temeljno načelo budizma in ga lahko obravnavamo kot »skupni imenovalec vseh budističnih tradicij po celem svetu, ne glede na to, ali gre za theravado, mahajano ali vadžrajano«. [2]
  2. ↑ npr. v himnah 4.5.14, 7.68.6 Rigvede in v 19.49.8 Atharvavede
  3. ↑ Dalajlama razlaga: »V sanskrtu je beseda za soodvisen nastanek pratītyasamutpāda. Beseda pratitya ima tri različne pomene—srečati, zanašati se in biti odvisen—vendar vse tri v osnovi pomenijo nastanek Samutpada pomeni nastati, vznikniti, zato je pomen pratītyasamutpāde »to, kar se pojavi v odvisnosti od drugih pogojev in preko delovanja pogojev.«[39] soodvisen nastanek,[40] ali odvisen izvor.[41]
  4. ↑ Prevajalski odbor Univerze Nalanda navaja: »Pratitya-samutpada je, tehnično gledano, ime Budovega učenja o vzrokih in posledicah, v katerem je pokazal, kako nastanejo vse situacije zaradi združitve različnih dejavnikov. V Hinajani se nanača na dvanajst nidan ali povezav v verigi samsaričnega nastajanja.«[43]
  5. ↑ Splošno formulo lahko najdemo v sledečih diskurzih v Palijskem kanonu: Majjhima Nikaya 79, MN 115, Samyutta Nikaya 12.21, SN 12.22, SN 12.37, SN 12.41, SN 12.49, SN 12.50, SN 12.61, SN 12.62, SN 55.28, Anguttara Nikaya 10.92, Udana 1.1 (prvi vrstici), Ud. 1.2 (zadnji vrstici), Ud. 1.3, Niddesa 2, Patisambhidamagga. Choong (2000) str. 157, navaja, da se formula pojavlja tudi v Saṁyuktāgami (SA 293, 296-302, 349-350, 358, 369).
  6. ↑ Choong Mun-keat to dvoje prevaja kot »dharma pojavljanja zaradi vzročnih pogojev in dharme, ki so se pojavile zaradi vzročnih pogojev« v svojem prevodu SA 296.[56][14] According to Choong, these terms refer to two ideas: (1) a natural law of phenomena and (2) causal factors respectively.[56][14] Po Choongu to pomeni, da se ti dve besedi nanašata na dve ideje: (1) naravni zakon pojavov oziroma (2) vzročni dejavniki.
  7. ↑ SN 20: 7 (SĀ 1258) navaja, da je Buda izjavil, da bi morali njegovi učenci preučiti »tiste diskurze, ki jih uči Tathāgata in so globoki, globoki po pomenu, sveti, povezani s praznino«. Po mnenju Hùifēnga so v zgodnjih virih (SN 6: 1, MN 26 in 27: 7, pa tudi DN 15, MĀ 97 in DĀ 13) izraze, kot je »globok« (gambhīra), in sorodne izraze, kot je npr. »težko opazen«, »subtilen« in »niso znotraj področja sklepanja« uporabljali za opis odvisnega izvora (pa tudi njegovega preobrata, odvisnega prenehanja).[27]
  8. ↑ Zgodnja budistična besedila navajajo tudi druge sklope skrajnih pogledov, ki se jim izognemo z vpogledom v srednji nauk odvisnosnega nastanka:[76][4]
    • Pogled, da je »življenjsko načelo (jiva) enako kot smrtno telo (sarira)« (v SN 12.35-36, SA 297, in SA 293). Glede na odvisen izvor sta um in telo medsebojno podpirajoča in globoko povezana procesa.
    • Občutek (vedana) se ne ustvari sam od sebe, ga ne ustvari nekdo drug, ga ne ustvarita oba in ne nastane brez vzroka. Prav tako ni neobstoječ (natthi). Poleg tega je stališče, da je tisti, ki deluje enak kot tisti, ki doživlja karmičen rezultat dejanja, ekstremno, kot je drugi ekstrem tudi pogled, ki pravi, da sta tisti, ki deluje, in tisti, ki doživlja rezultate, različna. Te ideje najdemo v SN 12.17-18, SA 302-303, SN 12.46 in v SA 300.
    • Stališče, da je »vse eno« in stališče, da je »vse ločeno«, sta dva ekstrema, ki ju najdemo v SN.II.77. [4] Prva od teh idej je povezana z idealističnim monizmom v Upanišadah, medtem ko drugi pogled vidi resničnost kot popolnoma ločene in neodvisne entitete. Odvisen izvor je namesto tega mreža medsebojno povezanih procesov, ki niso niti isti niti popolnoma različni.
  9. ↑ Po mnenju Harveyja to pomeni, da se ta nauk izogiba skrajnosti materializma, »ki vidi izkustveni svet, ki obstaja tukaj in zdaj, kot trden in bistven« in verjame, da obstajajo fiksne esence (zlasti večni jaz ali duša). Učenje se izogiba tudi večni pozabi in nihilizmu, se pravi, stališče, da je po smrti vsega konec ali da je svet neobstoječ.[4] Kot piše Harvey, se odvisni izvor izogiba tem stališčem in namesto tega trdi, da »ni nobenega nespremenljivega "bitja", ki bi prehajalo iz enega življenja v drugo, temveč smrt vodi v nadaljevanje življenjskega procesa v drugem kontekstu, kot da bi prižgali ene svečo z drugo (Miln. 71).«[4]
  10. ↑ Večina Sutt sledi vrstnemu redu od nevednosti do dukkhe, SN 12.20[60] pa na to gleda kot učenje o potrebnih pogojih za ohranjanje dukkhe, kar je tudi njegova glavna uporaba.
  11. ↑ Bucknell: V Maha-nidana Sutti, ki vsebuje deset povezav, sta vijñāna in nāmarūpa medsebojno pogojena, kar ustvarja zanko, ki je ni v standardni različici dvanajstih členov.[12]
  12. ↑ Tu se nanaša na funkcijo uma, ki zaznava občutek.
  13. ↑ To je sposobnost uma, ki poimenuje (prepozna) občutek kot prijeten, neprijeten ali nevtralen, odvisno od njegove prvotne težnje.
  14. ↑ To je sposobnost uma, kjer se pojavijo hotenja. Pomembno je omeniti, da se hotenje ponovno zabeleženo v istem zaporedju kot vzrok zavesti.
  15. ↑ To je sposobnost uma, da lahko prodre v nekaj, analizira in objektivno opazuje.
  16. ↑ npr. miselnost ali um
  17. ↑ Zemlja (lastnost trdnosti), voda (lastnost tekočine), veter (lastnost gibanja, energije in plina), ogenj (lastnost toplote in mraza). Glej tudi Mahabhuta. Na drugih mestih v Palijskem kanonu (DN 33, MN 140 in SN 27.9) vidimo tudi dva dodatna elementa – lastnost prostora in lastnost zavesti. Prostor se nanaša na idejo prostora, ki ga zaseda katerikoli od preostalih štirih elementov. Na primer, katerikoli fizični objekt zaseda prostor in čeprav ta prostor ni lastnost samega predmeta, je količina prostora, ki ga zaseda, lastnost tega predmeta, zato je to izpeljana lastnost elementov.
  18. ↑ Bucknell: prvotno se je izraz "namarupa" nanašal na šest razredov čutnih objektov, ki skupaj s šestimi čutili in šestimi čutilnimi zavestmi tvorijo phasso, "stik".[12]
  19. ↑ Zavest oči, zavest ušes, zavest nosu, zavest jezika, zavest kože zavest uma
  20. ↑ Mahasi Sayadaw: »... Če navedem še en primer, je tako kot v primeru osebe v sobi, ki vidi veliko stvari, ko odpre okno in pogleda skozenj. Če ga vprašajo: "Kdo vidi? Je to okno ali oseba, ki dejansko vidi?" je odgovor: "Okno nima sposobnosti videti; vidi samo oseba." Če ponovno vprašamo: "Ali bo oseba videla stvari na zunanji strani brez okna (če je omejena na sobo brez okna ali z zaprtim oknom)?" bo odgovor: "Brez okna ni mogoče videti stvari skozi steno. Videti je mogoče le skozi okno." Podobno v primeru videnja obstajata dve ločeni realnosti očesa in videnja. (Torej oko nima zmožnosti videti brez očesne zavesti. Očesna zavest sama ne more videti ničesar brez organa.) Oko ni vid in tudi vid ni oko, vendar ne more biti videnja brez očesa. V resnici je vid odvisen od očesa. Zdaj je očitno, da sta v telesu v vsakem trenutku vida le dva ločena elementa materialnosti (oko) in miselnost (očesna zavest). Obstaja tudi tretji element materialnosti - vizualni objekt. Brez vizualnega predmeta ni nič, kar bi lahko videli ...«[112]
  21. ↑ Da obstaja sebstvo, ki je sestavljeno iz oblike in je končno, ali sebstvo, ki je sestavljeno iz oblike, a je neskončno, ali sebstvo, ki je brez oblike, vendar je omejeno, ali sebstvo, ki je brez oblike in neskončno.
  22. ↑ Bhikkhu Bodhi: "Bhava v MLDB je bila prevedena kot »biti«. Pri iskanju alternative sem najprej eksperimentiral s »postajanjem«, ko pa so me opozorili na pomanjkljivosti te izbire, sem se odločil vrniti k »obstoju«, ki sem ga uporabil v svojih prejšnjih prevodih. Bhava pa ni »obstoj« v smislu najbolj univerzalne ontološke kategorije, tiste, ki si jo deli vse od posod v kuhinjskem koritu do števil v matematični enačbi. Obstoj v slednjem pomenu zajemata glagol atthi in abstraktni samostalnik atthitā. Bhava je konkreten čuteč obstoj v enem od treh področij obstoja, ki ga postavlja budistična kozmologija, življenjsko dobo, ki se začne s spočetjem in konča s smrtjo. V formuli odvisnega izvora razumemo kot i) aktivno stran življenja, ki povzroči ponovno rojstvo v poseben način čutečega obstoja, z drugimi besedami kammo, ki ustvarja ponovno rojstvo, kot tudi ii) način čutečega obstoja, ki je posledica take dejavnosti. "[115]
  23. ↑ biti pritegnjen, očaran, čutiti odpor
  24. ↑ starati se, rasti, ozdraveti, ošibeti, postati mož ali žena, postati bogat itd.
  25. ↑ izničenje, uničenje, samomor, izguba položaja itd.
  26. ↑ Thanissaro Bhikkhu : »Nikjer v sutah [Buda] ne opredeljuje izraza nastajanje/postajanje, vendar raziskava o uporabi tega izraza v različnih kontekstih kaže, da pomeni občutek identitete v določenem izkustvenem svetu: vaš občutek samoidentitete, osredotočen na določeno željo, v vašem osebnem občutenju sveta, ki je povezano s to željo.«[117]
  27. ↑ Bhikkhu Bodhi: »(i) aktivna stran življenja, ki povzroči ponovno rojstvo v določen tip čutečega obstoja, z drugimi besedami, kamma, ki je gonilo ponovnega rojstva; in (ii) tip čutečega obstoja, ki je posledica take dejavnosti.«[navedi vir][note 2]
  28. ↑ Analayo: »rojstvo« se lahko nanaša na (fizično) rojstvo; na ponovno rojstvo; (Ker brez rojstva ne bi prišlo do staranja, smrti ali katere koli tegobe in razočaranja, je rojstvo nujen vzrok dukkhe. Tako mora popolna prekinitev dukkhe pomeniti, da za razsvetljena bitja ni več ponovnih rojstev) in nastanek duševnih pojavov.[119]
  29. ↑ Vibhanga, druga knjiga theravadske Abbidhamme, obravnava tako ponovno rojstvo kot tudi nastanek umskih pojavov. V Suttantabhajaniji je opisan kot ponovno rojstvo, ki je pogojeno z nastankom (bhava), in v živemu bitju povzroči starost in smrt ({IAST|jarāmaraṇa}}). V Abhidhammabhajaniya se obravnava kot nastanek umskih pojavov.[120]
  30. ↑ Nanavira Thera: »...jati je 'rojstvo' in ne 'ponovno rojstvo'. 'Ponovno rojstvo' je punabbhava bhinibbatti.«[121]
  31. ↑ Predbudistične vedske teorije o vzročnosti omenjajo štiri vrste vzročnosti, ki jih je budizem zavračal.[141][142] V veljavi so bile štiri vedske teorije vzročnosti, in sicer:[141][142]
    • sayam katam (attakatam, samovzročnost): ta teorija trdi, da za nastanek pojava ni potreben zunanji dejavnik (Bog); v naravi ali bitjih je svadha (notranja energija), ki vodi do ustvarjalnega razvoja, vzrok in posledica sta v bistvu razvojna in neločljiva. Najdemo jo v vedskih in zlasti upanišadskih protohindujskih šolah;
    • param katam (zunanja vzročnost): predpostavlja, da nekaj zunanjega (Bog, usoda, pretekla karma ali naravni determinizem) povzroča učinke. Najdemo jo v materialističnih šolah, kot je čarvaka, pa tudi v šolah, ki temeljijo na usodi, kot je adživika;
    • sayam-param katam (notranja in zunanja vzročnost): kombinacija prvih dveh teorij vzročnosti (v nekaterih šolah džainizma in teističnega protoinduizma);
    • asayam-aparam katam (niti notranja niti zunanja vzročnost): ta teorija zanika neposredni determinizem (ahetu) in zagovarja naključni izvor, češ da je vse manifestacija kombinacije naključij (najdemo jo v nekaterih protohindujskih [potrebno pojasnilo] šolah).

Citati[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Boisvert 1995, str. 6–7.
  2. ↑ Boisvert 1995.
  3. ↑ Fuller, Paul (2004). The Notion of Ditthi in Theravada Buddhism: The Point of View. str. 65. Routledge.
  4. ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Shulman 2008.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Harvey 2015, str. 50–59.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Robert E. Buswell Jr.; Donald S. Lopez Jr. (2013). The Princeton Dictionary of Buddhism. Princeton University Press. str. 583. ISBN 978-1-4008-4805-8.
  8. ↑ Payutto, Dependent Origination: the Buddhist Law of Causality
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Jones 2009.
  10. ↑ Frauwallner 1973, str. 167–168.
  11. ↑ Schumann 1997.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Bucknell 1999.
  13. ↑ Gombrich 2009.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 150. Otto Harrassowitz Verlag.
  15. ↑ David J. Kalupahana (1975). Causality: The Central Philosophy of Buddhism. University of Hawaii Press. str. 54–60. ISBN 978-0-8248-0298-1.
  16. ↑ Harvey 1990, str. 54.
  17. ↑ Williams (2002), str. 64.
  18. ↑ Gombrich (2009), str. 132.
  19. ↑ Williams (2002), p. 64.
  20. ↑ Stephen J. Laumakis (2008). An Introduction to Buddhist Philosophy. Cambridge University Press. str. 113–115. ISBN 978-1-139-46966-1.
  21. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  22. ↑ Peter Harvey (2001). Buddhism. Bloomsbury Academic. str. 242–244. ISBN 978-1-4411-4726-4.
  23. ↑ Gary Storhoff (2010). American Buddhism as a Way of Life. State University of New York Press. str. 74–76. ISBN 978-1-4384-3095-9.
  24. ↑ Peter Harvey (2001). Buddhism. Bloomsbury Academic. str. 242–244. ISBN 978-1-4411-4726-4.
  25. ↑ Ray Billington (2002). Understanding Eastern Philosophy. Routledge. str. 58–59. ISBN 978-1-134-79348-8.
  26. ↑ Stephen J. Laumakis (2008). An Introduction to Buddhist Philosophy. Cambridge University Press. str. 113–115. ISBN 978-1-139-46966-1.
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 Shì hùifēng, “Dependent Origination = Emptiness”—Nāgārjuna’s Innovation? An Examination of the Early and Mainstream Sectarian Textual Sources, JCBSSL VOL. XI, str. 175-228.
  28. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  29. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  30. ↑ 30,0 30,1 Hopkins 1983, str. 163.
  31. ↑ ऋग्वेद: सूक्तं ७.६८, Rigveda 7.68.6, Wikivir; Citat: उत त्यद्वां जुरते अश्विना भूच्च्यवानाय प्रतीत्यं हविर्दे । अधि यद्वर्प इतऊति धत्थः ॥६॥
  32. ↑ Monier Monier-Williams (1872). A Sanskrit-English Dictionary. Oxford University Press. str. 623.
  33. ↑ Monier Monier-Williams (1872). A Sanskrit-English Dictionary. Oxford University Press. str. 623.
  34. ↑ »samutpada«. spokensanskrit.de. Arhivirano iz prvotnega dne 2. maja 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
  35. ↑ Monier Monier-Williams (1872). A Sanskrit-English Dictionary. Oxford University Press. str. 1078.
  36. ↑ Lopez 2001, str. 29, 'Citat: »Soodvisen nastanek ima v budistični misli dva pomena. Prvi se nanaša na dvanajst-členo zaporedje vzročnosti. Drugi pomen soodvisnega nastanka je bolj splošen, in sicer, da vse obstaja v odvisnost od nečesa drugega. Prav ta drugi pomen Nagardžuna enači s praznino in srednjo potjo.«.
  37. ↑ Walpola Rahula 2007, Kindle Locations 791-809.
  38. ↑ Garfield 1994.
  39. ↑ Dalai Lama 1992, str. 35.
  40. ↑ Thanissaro Bhikkhu 2008.
  41. ↑ Encyclopædia Britannica 2008.
  42. ↑ Jeffrey Hopkins (2014). Meditation on Emptiness. Wisdom Publications. str. 148–149. ISBN 978-0-86171-705-7.
  43. ↑ »Dependent Arising/Tendrel«. Nalanda Translation Committee.
  44. ↑ Shì hùifēng, “Dependent Origination = Emptiness”—Nāgārjuna’s Innovation? An Examination of the Early and Mainstream Sectarian Textual Sources, JCBSSL VOL. XI, str. 175-228.
  45. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  46. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  47. ↑ Bhikkhu Anālayo 2020: “Dependent Arising”, Insight Journal, 46:1–8
  48. ↑ »Assutavā Sutta: Uninstructed (1)«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. (SN 12.61).
  49. ↑ Williams (2002), pp. 65-66.
  50. ↑ Gombrich (2009), p. 131.
  51. ↑ 51,0 51,1 Bodhi, Bhikkhu (1995). The Great Discourse on Causation - The Mahānidāna Sutta and Its Commentaries (Second Edition), str. 9. Buddhist Publication Society Kandy • Sri Lanka.
  52. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  53. ↑ Brahm (2002), Dependent Origination, Bodhinyana Monastery
  54. ↑ Bhikkhu Anālayo 2020: “Dependent Arising”, Insight Journal,46:1–8
  55. ↑ Paccayasutta SN 12.20 (SN ii 25) https://suttacentral.net/sn12.20/
  56. ↑ 56,0 56,1 Saṁyuktāgama 296 - The dharma of arising by causal condition and the dharmas arisen by causal condition (因緣法), translated by Choong Mun-keat. https://suttacentral.net/sa296/en/choong
  57. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  58. ↑ Bhikkhu Anālayo 2020: “Dependent Arising”, Insight Journal,46:1–8
  59. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  60. ↑ 60,0 60,1 60,2 »Paccaya Sutta: Requisite Conditions«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. (SN 12.20).
  61. ↑ Paccayasutta SN 12.20 (SN ii 25) https://suttacentral.net/sn12.20/
  62. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 153. Otto Harrassowitz Verlag.
  63. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  64. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 154. Otto Harrassowitz Verlag.
  65. ↑ Bhikkhu Anālayo 2020: “Dependent Arising”, Insight Journal,46:1–8
  66. ↑ SN 12.10, prevedel Bhikkhu Sujato, https://suttacentral.net/sn12.10/en/sujato
  67. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  68. ↑ Mahānidānasutta DN 15 (DN ii 55), prevedel Bhikkhu Sujato.https://suttacentral.net/dn15/
  69. ↑ Bodhi, Bhikkhu (1995). The Great Discourse on Causation - The Mahānidāna Sutta and Its Commentaries (Second Edition), str. 28. Buddhist Publication Society Kandy • Sri Lanka.
  70. ↑ Harvey, Peter. The Conditioned Co-arising of Mental and Bodily Processes within Life and Between Lives, in Steven M. Emmanuel (ed) (2013). "A Companion to Buddhist Philosophy", str. 46-69. John Wiley & Sons.
  71. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of 201. Otto Harrassowitz Verlag.
  72. ↑ Bhikkhu Anālayo 2020: “Dependent Arising”, Insight Journal,46:1–8
  73. ↑ Mahāhatthipadopamasutta MN 28 (MN i 184), prevedel Bhikkhu Sujato, https://suttacentral.net/mn28/en/sujato
  74. ↑ Williams (2002), str. 67.
  75. ↑ 75,0 75,1 Gombrich (2009), str. 130.
  76. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 195-197. Otto Harrassowitz Verlag.
  77. ↑ 77,0 77,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 192. Otto Harrassowitz Verlag.
  78. ↑ 78,0 78,1 Kaccānagottasutta SN 12.15 SN ii 16, prevedel Bhikkhu Sujato https://suttacentral.net/sn12.15/en/sujato
  79. ↑ Kaccayanagotta Sutta: To Kaccayana Gotta (on Right View), SN 12.15 PTS: S ii 16, iz palija prevedel Thanissaro Bhikkhu, © 1997
  80. ↑ Shì hùifēng, “Dependent Origination = Emptiness”—Nāgārjuna’s Innovation? An Examination of the Early and Mainstream Sectarian Textual Sources, JCBSSL VOL. XI, str. 175-228.
  81. ↑ Shì hùifēng, “Dependent Origination = Emptiness”—Nāgārjuna’s Innovation? An Examination of the Early and Mainstream Sectarian Textual Sources, JCBSSL VOL. XI, str. 175-228.
  82. ↑ Frauwallner 1973.
  83. ↑ Gethin 1998, str. 74, Quote: Dependent arising, states Rupert Gethin, is "to be understood as in certain respects an elaboration of the truth of the origin of suffering.".
  84. ↑ 84,0 84,1 84,2 84,3 Ian Charles Harris (1991). The Continuity of Madhyamaka and Yogācāra in Indian Mahāyāna Buddhism. BRILL Academic. str. 135–138. ISBN 978-90-04-09448-2.
  85. ↑ 85,0 85,1 »Paticca-samuppada«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 25. februarja 2011.
  86. ↑ 86,0 86,1 Peter Harvey (2012). An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices. Cambridge University Press. str. 71–72. ISBN 978-0-521-85942-4.
  87. ↑ 87,0 87,1 Marco Pallis (2003). A Buddhist Spectrum. World Wisdom. str. 180. ISBN 978-0-941532-40-2.
  88. ↑ 88,0 88,1 Steven M. Emmanuel (2015). A Companion to Buddhist Philosophy. John Wiley. str. 60. ISBN 978-1-119-14466-3.
  89. ↑ »The Four Nutriments of Life: An Anthology of Buddhist Texts«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Nyanaponika Thera. 30. november 2013.
  90. ↑ 90,0 90,1 Bodhi, Bhikkhu (1995). ''The Great Discourse on Causation - The Mahānidāna Sutta and Its Commentaries'' (Second Edition), str. 5. Buddhist Publication Society Kandy • Sri Lanka.
  91. ↑ 91,0 91,1 91,2 91,3 91,4 91,5 »Paticca-samuppada-vibhanga Sutta: Analysis of Dependent Co-arising«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. (SN 12.2).
  92. ↑ Shulman 2008, str. 307.
  93. ↑ Cox, C. (1993). Dependent origination: Its elaboration in early Sarvastiva din Abhidharma texts. In R. K. Sharma (Ed.), Researches in Indian and Buddhist philosophy: Essays in honour of Professor Alex Wayman. Delhi: Motilal Banarsidass.
  94. ↑ Bhikkhu Bodhi (1. december 2013). »Transcendental Dependent Arising: A Translation and Exposition of the Upanisa Sutta«. Access to Insight (BCBS Edition).
  95. ↑ 95,0 95,1 Wayman, Alex. Buddhist Dependent Origination. History of Religions, Vol. 10, No. 3, (Feb., 1971), pp. 185-203. The University of Chicago Press.
  96. ↑ 96,0 96,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, p. 161. Otto Harrassowitz Verlag.
  97. ↑ Pratītyasamutpādādivibhaṅganirdeśasūtram. Text edited by P.L. Vaidya. Pāḷi Parallels and English Translation by Ānandajoti Bhikkhu
  98. ↑ Vibhaṅgasutta SN 12.2 - SN ii 2 https://suttacentral.net/sn12.2
  99. ↑ 99,0 99,1 Teaching the Fundamental Exposition and Detailed Analysis of Dependent Arising - Pratītyasamutpādādivibhaṅganirdeśa, Toh 211, Degé Kangyur, vol. 62 (mdo sde, tsha), folio 123.a–125.b. Prevedla Annie Bien, 2020. https://read.84000.co/translation/toh211.html
  100. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 161-168. Otto Harrassowitz Verlag.
  101. ↑ Paccayasutta SN 12.20 (SN ii 25) https://suttacentral.net/sn12.20/
  102. ↑ Requisite Conditions - Paccaya Sutta  (SN 12:20), prevedel Thanissaro Bhikkhu
  103. ↑ Payutto, Dependent Origination: the Buddhist Law of Causality
  104. ↑ 104,0 104,1 Pratītyasamutpādādivibhaṅganirdeśasūtram. Uredil P.L. Vaidya. Pāḷijski ustrezniki in angleški prevodi: Ānandajoti Bhikkhu
  105. ↑ Teaching the Fundamental Exposition and Detailed Analysis of Dependent Arising - Pratītyasamutpādādivibhaṅganirdeśa, Toh 211, Degé Kangyur, vol. 62 (mdo sde, tsha), folios 123.a–125.b. Translated by Annie Bien, 2020. https://read.84000.co/translation/toh211.html
  106. ↑ 106,0 106,1 106,2 106,3 106,4 Harvey 2015, str. 52–53.
  107. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, p. 161. Otto Harrassowitz Verlag.
  108. ↑ 108,0 108,1 108,2 108,3 »Paticca-samuppada-vibhanga Sutta: Analysis of Dependent Co-arising«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. (SN 12.2).
  109. ↑ 109,0 109,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, p. 163. Otto Harrassowitz Verlag.
  110. ↑ »Maha-nidana Sutta: The Great Causes Discourse«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. (DN 15).
  111. ↑ 111,0 111,1 111,2 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, p. 164. Otto Harrassowitz Verlag.
  112. ↑ Mahasi Sayadaw (7. junij 2010). »Satipatthana Vipassana«. Access to Insight (BCBS Edition).
  113. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 166. Otto Harrassowitz Verlag.
  114. ↑ 114,0 114,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, pp. 167-168. Otto Harrassowitz Verlag.
  115. ↑ Bhikkhu Bodhi (2000), General introduction [to the Samyutta Nikaya], Wisdom Publications, pp. 52–53
  116. ↑ »A Glossary of Pali and Buddhist Terms: bhava«. Access to Insight (BCBS Edition). 17. december 2013.
  117. ↑ »Bhava Sutta: Becoming (1)«. Access to Insight (BCBS Edition). Prevod: Thanissaro Bhikkhu. 30. november 2013. note 1. (AN 3.76).
  118. ↑ 118,0 118,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, p. 168. Otto Harrassowitz Verlag.
  119. ↑ Analayo 2007.
  120. ↑ Analayo 2007, str. 93–94.
  121. ↑ Nanavira Thera, A note on paticcasamuppadda. In: Clearing the Path, str. 20
  122. ↑ 122,0 122,1 Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 169. Otto Harrassowitz Verlag.
  123. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 183. Otto Harrassowitz Verlag.
  124. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 173-174. Otto Harrassowitz Verlag.
  125. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 176. Otto Harrassowitz Verlag.
  126. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 178. Otto Harrassowitz Verlag.
  127. ↑ Dukkhasamudayasutta SN 35.106 (SN iv 86), prevedel Bhikkhu Sujato, https://suttacentral.net/sn35.106/en/sujato
  128. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 181. Otto Harrassowitz Verlag.
  129. ↑ Choong, Mun-keat (2000). The Fundamental Teachings of Early Buddhism: A Comparative Study Based on the Sutranga Portion of the Pali Samyutta-Nikaya and the Chinese Samyuktagama, str. 188-189. Otto Harrassowitz Verlag.
  130. ↑ 130,0 130,1 130,2 The Great Discourse on Causation (Mahānidānasutta) DN 15 (DN ii 55), https://suttacentral.net/dn15/
  131. ↑ Kalahavivādasutta Snp 4.11 (Snp 168), prevedel Laurence Khantipalo Mills, https://suttacentral.net/snp4.11/en/mills
  132. ↑ Walshe (1996). Brahmajala Sutta. str. 497.
  133. ↑ Mahānidānasutta DN 15 (DN ii 55), prevedel Bhikkhu Sujato. https://suttacentral.net/dn15/en/sujato
  134. ↑ Mahāhatthipadopamasutta MN 28 (MN i 184) https://suttacentral.net/mn28/
  135. ↑ Boisvert 1995, str. 132-136.
  136. ↑ Boisvert 1995, str. 137-140.
  137. ↑ Wayman 1984a, str. 179 z opombo 16.
  138. ↑ Wayman 1984b, str. 254.
  139. ↑ Wayman 1971.
  140. ↑ David J. Kalupahana (1975). Causality: The Central Philosophy of Buddhism. University of Hawaii Press. str. 6–7. ISBN 978-0-8248-0298-1.
  141. ↑ 141,0 141,1 Florin G. Sutton (1991). Existence and Enlightenment in the Lankavatara-Sutra: A Study in the Ontology and the Epistemology of the Yogacara School of Mahayana Buddhism. State University of New York Press. str. 270–271. ISBN 978-1-4384-2162-9.
  142. ↑ 142,0 142,1 David J. Kalupahana (1975). Causality: The Central Philosophy of Buddhism. University of Hawaii Press. str. 1–53. ISBN 978-0-8248-0298-1.

Gradivo[uredi | uredi kodo]

Tiskano gradivo[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Theravada
  • Walpola Rahula (1974), What the Buddha Taught
  • Ajahn Sucitto (2010). Turning the Wheel of Truth: Commentary on the Buddha's First Teaching. Shambhala. (pages 61–76)
  • Jackson, Peter A. (2003), Buddhadasa. Theravada Buddhism and Modernist reform in Thailand, Silkworm Books
Tibetanski budizem
  • Chogyam Trungpa (1972). "Karma and Rebirth: The Twelve Nidanas, by Chogyam Trungpa Rinpoche." Karma and the Twelve Nidanas, A Sourcebook for the Shambhala School of Buddhist Studies. Vajradhatu Publications.
  • Dalai Lama (1992). The Meaning of Life, translated and edited by Jeffrey Hopkins, Boston: Wisdom.
  • Geshe Sonam Rinchen (2006). How Karma Works: The Twelve Links of Dependent Arising. Snow Lion
  • Khandro Rinpoche (2003). This Precious Life. Shambala
  • Thrangu Rinpoche (2001). The Twelve Links of Interdependent Origination. Nama Buddha Publications.
Akademska besedila
  • Frauwallner, Erich (1973), »Chapter 5. The Buddha and the Jina«, History of Indian Philosophy: The philosophy of the Veda and of the epic. The Buddha and the Jina. The Sāmkhya and the classical Yoga-system, Motilal Banarsidass
  • Bucknell, Roderick S. (1999), »Conditioned Arising Evolves: Variation and Change in Textual Accounts of the Paticca-samupadda Doctrine«, Journal of the Internatopnal Association of Buddhist Studies, 22 (2)
  • Jurewicz, Joanna (2000), »Playing with Fire: The pratityasamutpada from the perspective of Vedic thought«, Journal of the Pali Text Society, 26: 77–103
  • Shulman, Eviatar (2008), »Early Meanings of Dependent-Origination« (PDF), Journal of Indian Philosophy, 36 (2): 297–317, doi:10.1007/s10781-007-9030-8, S2CID 59132368
  • Gombrich, Richard (2009), »Chaper 9. Causation and non-random process«, What the Buddha Thought, Equinox
  • Jones, Dhivan Thomas (2009), »New Light on the Twelve Nidanas«, Contemporary Buddhism, 10 (2), doi:10.1080/14639940903239793, S2CID 145413087

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sutte
Komentarji

Izobraževalno gradivo


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}} (glej stran pomoči).

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Skydancer/Moj_peskovnik2&oldid=5849668«