Uporabnik:Romannaglic/Začasno

To ni članek Wikipedije: Gre za delo v pripravi, ki ga razvija posamezen sodelavec, in je lahko nepopolno ali nezanesljivo.

Poišči vire: Google (knjige · novice · učenjak · proste slike · WP-sklici) · FENS · JSTOR · NYT · WP Library
Preprosta orodja: Bot za sklice (pomoč) | Napredno: Popravi dvoumne povezave · Popravi gole URL-je · Popravi prekinjene povezave
To uporabniško stran je zadnji urejal TadejM (pogovor | prispevki) pred 11 meseci. (posodobi časovnik)

Ste končali pripravo osnutka? Ste pripravljeni zaprositi izkušenega urejevalca za pregled njegove primernosti za vključitev v Wikipedijo? Predložite osnutek v pregled!

Slavko Brinovec, slovenski športnik, profesor, pedagog, športni delavec in svetnik, * 25. april 1936, Kranj.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Izhaja iz trgovske družine v kateri sta bila oče Slavko in mati Sonja Kanduč oba trgovca, mati pa po 1945 letu gospodinja. V družini so se rodili štirje otroci, Slavko je bil rojen prvi.

Osnovno šolo je obiskoval v Kranju, prav tako gimnazijo, na katero je hodil od leta 1948 do 1955 in tudi maturiral. Po končani srednji šoli se je vpisal na Prirodoslovno matematično fakulteto. Študij je zaključil na novi Filozofski fakulteti leta 1961.

V zakonu z Ido Bavec sta se rodila dva sinova: Matjaž (1961) je programer, Marko (1967) pa certificiran svetovalec storitev.

Dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Kot mladenič se je vključil v športno življenje mesta. Najprej je začel s treniranjem plavanja in vaterpola. Sodeloval je v ekipi, ki je osvajala slovenska prvenstva in sodelovala na zveznih tekmovanjih. Po vrnitvi iz služenja vojske je večjo pozornost posvetil košarki. Treniral je tudi žensko ekipo, ki je pozneje igrala v zvezni ligi. Postal je športni funkcionar. Od leta 1980 je vodil Samoupravno telesnokulturno skupnost. Na čelu te organizacije je bil dve mandatni obdobji do leta 1988. V drugem mandatu je bil celo predsednik samoupravne skupnosti. V tem času je Kranj dobil vrsto družbenih objektov, mnogi pa so bili tudi načrtovani. Po ukinitvi samoupravnih skupnosti je postal leta 1988 predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij. Izpeljanih je bilo več akcij, ki so kranjski šport postavljale na najvišja mesta. Kranj je glede na velikost postal najbolj športno mesto v Sloveniji. Po reorganizaciji športa leta 1992 je postal predsednik Športne zveze Kranj.

Vodil je gradbeni odbor za pokriti zimski olimpijski bazen. Pri pripravi evropskega prvenstva v vaterpolu je bil član gradbenega odbora za letno kopališče. Za to delo je dobil državno nagrado na področju športa - Bloudkovo nagrado (stran 63). Še vedno dela v Akademskem vaterpolskem klubu Triglav. Pomagal je pri Evropskem prvenstvu v vaterpolu, pri Evropskem veteranskem prvenstvu, pri veteranskem prvenstvu v plavanju. Ob šestdeset letnici kluba je pripravil obsežno čez 300 strani obsegajočo barvno športno kroniko, Veličastnih šestdeset let kranjskega vaterpola, kar je eno najobsežnejših tovrstnih del v Sloveniji. Ob 40-letnici samostojnosti Vaterpolske zveze Slovenije pa zbornik v obsegu 540 strani. z naslovom Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji, ki ga je izdala Fakulteta za šport v Ljubljani.

Kot pomočnik ravnatelja Kranjske gimnazije se je trudil z ustanovitvijo športnega razreda. Hodil je od enega trenerja do drugega in jih spodbujal za vpis dijakov v ta oddelek. Končno je uspel. To je bil prvi športni oddelek v slovenskih šola. Iz njega so izšli vsi prvaki Jugoslavije v plavanju, pa tudi iz nekaterih drugih športov. Na žalost se je eksperiment zaradi nezainteresiranosti trenerjev končal. Kljub vsemu je bilo leta 1990 na gimnaziji 63 dijakov s statusom športnika.

Razen v času služenja vojske (1961) v Banja Luki, je vedno živel v Kranju. Po končani diplomi je dobil prvo zaposlitev leta 1962 na Osnovni šoli Goriče, kje je nabiral prve pedagoške izkušnje in s svojim delom prispeval k boljši opremljenosti šole. Naslednje leto se je zaposlil na Osnovni šoli France Prešeren v Kranju, kje je delal deset let (1962-1971). Njegova šola je bila v Novinškovi zgradbi v starem delu mesta, medtem pa so zgradili novo šolo po načrtih Stanka Kristla, v kateri so se odprle možnosti za boljši, sodobnejši pouk. V novi šoli je dobil učilnico s kabinetom in začel ustvarjati pogoje za sodobnejši pouk. V njej je zbral vse, kar je bilo tisti trenutek dosegljivo za pouk geografije v Jugoslaviji in njeni okolici. Postavil je geografsko učilnico, ki je bila vzor urejenosti.

Leta 1971 se je zaposlil kot profesor geografije na kranjski gimnaziji in to ostal do leta 1980, takrat je postal pomočnik ravnatelja gimnazije. Mesto pa je prevzel pod pogojem, da bo lahko nekaj ur poučeval in tako opravljal delo, za katerega je usposobljen. Tudi na gimnaziji se je najprej lotil opremljanja geografske učilnice. Izkušnje, ki si jih je pridobil v osnovni šoli in nove tehnologije so mu omogočile, da je postala učilnica idealna za uporabo takrat dosegljive učne tehnologije (diaprojektor, filmski projektor, grafoskop). Z dograditvijo novega trakta, je dobil novo učilnico, v katero je poleg sodobne zatemnitve pripeljal tudi televizijo ter računalnik. Ta učilnica in izkušnje pri poučevanju so ga pripeljale do magistrskega študija s temo Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop. Kot rezultat študija je tudi priročnik Prosojnice pri pouku, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1987. Leta 1999 se je upokojil. Za svoje delo je prejel leta 1994 najvišjo nagrado na področju šolstva.

Zaradi zagnanosti pri izobraževalnem delu so nanj postali pozorni v stroki. Pedagoška akademije ga je povabila, da prevzame poučevanje Metodike pouka geografije in organizira vaje in nastope po šolah. Predavanja iz tega predmeta in tudi prakso na šolah prevzame leta 1973. V način dela je vnesel novosti, ki jih je uvajal že na gimnaziji. Delo je opravljal do leta 1976, ko so na Pedagoški akademiji ukinili predmetna področja in se usmerili le v razredni pouk. Hkrati z ukinitvijo predmetnega pouka na Akademiji se pokaže potreba po kadrih na Filozofski fakulteti. Istega leta prevzame na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Metodiko pouka geografije in vaje iz tega predmeta, kakor tudi prakse na šolah. Prva naloga je bila ustvariti pogoje za opravljanje dela.

Začela so se predavanja, ki so zahtevala aktivno vlogo študentov. Za svoje delo je kot prvi prejel Ilešičevo priznanje, ki ga stanovska organizacija daje za izobraževanje in uveljavitev geografije na Slovenskem.

Slavko Brinovec se je vključil tudi v izobraževanje učiteljev, ki ga je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zanje je pripravil programe štirih pedagoških delavnic, ki so zajele skoraj vse učitelje geografije. V slovenskih šolah je zavladal ustvarjalni nemir. Učitelji so začeli razmišljati, kako bi pouk popestrili, napravili nazornejši, kako bi povečali aktivnost učencev in z opazovanjem ter drugimi metodami terenskega dela spremenili pouk geografije. V ta namen je pripravil za učitelje geografije pedagoške delavnice. Vsebine teh delavnic so: Terensko delo, Video pri pouku geografije, Prosojnice pri pouku geografije, Uredimo si geografsko učilnico in kabinet. Vse delavnice so imele veliko praktičnega dela. Učitelji so spoznali metode in tudi primere drugačnega pouka geografije. Za vse te delavnice so izšli tudi priročniki, tako da so učitelji znanje pridobljeno na delavnicah tudi lahko preverjali na šolah. V teh delavnicah so sodelovali najmanj dvakrat vsi učitelji geografije v Sloveniji.

Sodeloval je tudi pri inovacijskih projektih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Zadnji leta 1998 ima naslov: Organizacija in postavitev vzorčne učilnice za pouk geografije na šolah, ki imajo geografijo kot maturitetni predmet. Za Ministrstvo za šolstvo je pripravil projekt Uredimo si geografsko učilnico in kabinet. Z njim je definiral temeljne pogoje za opremljanje geografske učilnice in možnosti postavitve normativov zanje. Zavod za šolstvo mu je za dolgoletno uspešno delo podelil diplomo.

Veliko se je ukvarjal z multimedijo pri pouku geografije in zanjo pripravil osem zgoščenk. To so: Geografija Evrope, Slovenija za osnovno šolo, Geografija Slovenije/Geography of Slovenia, Geografija Slovenije/Priročnik za učitelje, Nova geografija Slovenije/New Geography of Slovenia, Nova geografija Slovenije/priročnik za učitelje, Slovenija v sliki, Delajmo karte Slovenije ter dve turistični: Kranj, Prešernovo in univerzitetno mesto in Pojdimo po Kranju/Let's walk through Kranj. To je prvi resno načrtovani programi uvajanja računalnika v pouk geografije. Zgoščenke so bile začetek drugačnega pouka, ki so iz projekcije prešle na video tablo in sedaj na tablični računalnik. Mnogokrat v svojih stremljenjih ni bil razumljen. Posledica je, da se je miselni preskok pri pouku geografije ustavil in ga nihče ne nadaljuje. Kako plodno je bilo delo Slavka Brinovca, pa kaže čez 450 bibliografski enot, ki jih je ustvaril. Poleg učbenikov (169) in priročnikov so to tudi zgoščenke, prosojnice, učila in različni članki.

Posebne zasluge ima pri urejanju Geografskega obzornika, časopisa za geografsko vzgojo in izobraževanje v obdobju 1982 in 1991. Dejaven je bil tudi v okviru strokovnega združenja. V Geografskem društvu Slovenije je delal v mandatnem obdobju (1982/1984) in pozneje v Zvezi geografskih društev Slovenije (1984/1986) je bil njegov podpredsednik in vodja njegove šolske sekcije.

V tem času je aktivno sodeloval na vseh strokovnih posvetovanjih. Predsedoval je Gorenjskemu geografskemu društvu in odboru za pripravo 12. zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Bledu (1981). Leta 1980 je v Portorožu organiziral peti jugoslovanski simpozij o pouku geografije pod naslovom Modernizacija pouka geografije. Na 13. kongresu jugoslovanskih geografov je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanske komisije za vzgojo in izobraževanje in v njenem imenu je pripravljal sedmi jugoslovanski seminar pod naslovom Aktualizacija pouka geografije v Kranjski Gori 1991 leta, ki pa ni bil realiziran zaradi razpada Jugoslavije.

Brinovec je vse svoje izkušnje strnil v knjigi, ki je neke vrste življenjsko delo. Njegov priročnik Kako poučevati geografijo, pokriva pomembno vrzel v sami stroki. Knjiga se sicer ne izogiba različnim teoretičnim izhodiščem didaktike geografije, vendar je njena glavna vrednost v tem, da se loteva učiteljeve prakse. Priročnik je bil zanj tudi pisna znanstvena razprava kot pogoj za pridobitev doktorskega naslova. Z izjemo področja preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se ga je avtor zaradi preobsežnosti tematike zavestno izognil, se v delu srečamo s tako rekoč z vsemi področji, ki «žulijo« učitelja – praktika.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje vsestransko delo je prejel številna priznanja in nagrade, ki so:

1953: Zlati znak za otvoritev športnega stadiona v Kranju
1970: Zlati znak KZS za zasluge pri razvoju košarkarskega športa v Sloveniji
1971: Občinska nagrada za delo v prosveti
1971: Priznanje Plivačkog saveza Jugoslavije – 50 let
1971: Posebno priznanje Zveze telesnokulturnih organizacij za zasluge na telesnokulturnem področju
1972: Za uspešno dolgoletno delo – Plavalne zveze Slovenije
1974: Priznanje Vaterpolisti vaterpolistom
1976: Priznanje za večletno pedagoško delo – Gimnazija Kranj
1982: Pohvala Geografskega društva Slovenije
1986: Zlati znak Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj
1986: Zlati znak PK Triglav – 40 let
1986: Zlati znak AK TRIGLAV – 40 let
1986: Zlati znak VK Triglava – 40 let VK Triglav
1987: Športno prvenstvo JLA – Komanda Ljubljansko armadno območje
1988: Plaketa Borisa Ručigaja - občinsko priznanje za delo v športu
1988: Diploma Zavoda SRS za šolstvo za dolgoletno in uspešno delo
1989: Zlata značka Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za izredne uspehe na športnem področju
1990: Priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda
1990: Za pomoč in podporo pri obnovi – Gimnazija
1993: Naziv svetnik, ki ga podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije
1993: Veliko plaketo Gimnazije Kranj – napredovanje v naziv
1993: Bloudkovo nagrado - najvišje državno priznanje na področju športa
1994: Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva - za avtorsko delo pri učbenikih in učnih pripomočkih za pouk geografije.
1995: Velika plaketa ob otvoritvi pokritega olimpijskega bazena - Športna zveza Kranj
1995: Nagrada Borisa Ručigaja - najvišje športno priznanje v kranjski občini
1998: Ilešičevo priznanje, ki ga podeljuje Zveza geografskih društev Slovenije posameznikom za pomembne prispevke pri izobraževanju in uveljavitvi geografije na Slovenskem.
1999: Priznanje Oddelka za geografijo ob 80. letnici ustanovitve, za dolgoletno predano in uspešno sodelovanje na pedagoškem področju
1999: Nagrada Mestne občine Kranj - za dolgoletno uspešno delo na pedagoškem in športnem področju
2001: Diploma mednarodnega olimpijskega komiteja - za razvoj športa in olimpizma
2003: Zahvala Organizacijskega odbora za 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu
2011: 20 let samostojnosti – Civilna zaščita Slovenije

Športna bibliografija[uredi | uredi kodo]

2006

403. Brinovec Slavko: Veličastnih šestdeset let kranjskega vaterpola, AVK Triglav Kranj 2006, 296 strani, 86 645 besed, 520 495 znakov

2010

417. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1992, Sezona 1, Kranj 2010, Tipkopis, 54 strani, 13 213 besed, 71 909 znakov
418. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1993, Sezona 2, Kranj 2010, Tipkopis, 37 strani, 8 108 besed, 44 382 znakov
419. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1994, Sezona 3, Kranj 2010, Tipkopis, 34 strani, 7 099 besed, 40 386 znakov
420. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1995, Sezona 4, Kranj 2010, Tipkopis, 38 strani, 8 268 besed, 46 509 znakov
421. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1996, Sezona 5, Kranj 2010, Tipkopis, 46 strani, 11 553 besed, 62 627 znakov

2011

422. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1997, Sezona 6, Kranj 2011, Tipkopis, 69 strani, 17 635 besed, 94 900 znakov
423. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1998, Sezona 7, Kranj 2011, Tipkopis, 67 strani, 15 110 besed, 91 789 znakov
424. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1999, Sezona 8, Kranj 2011, Tipkopis, 63 strani, 14 752 besed, 78 503 znakov
425. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2000, Sezona 9, Kranj 2011, Tipkopis, 58 strani, 14 519 besed, 81 275 znakov
426. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2001, Sezona 10, Kranj 2011, Tipkopis, 48 strani, 11 901 besed, 66 540 znakov

2012

427. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2002, Sezona 11, Kranj 2012, Tipkopis, 63 strani, 15 528 besed, 89 419 znakov
428. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2003, Sezona 12, Kranj 2012, Tipkopis, 67 strani, 17 153 besed, 100 691 znakov
429. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2004, Sezona 13, Kranj 2012, Tipkopis, 64 strani, 17 050 besed, 97 471 znakov
430. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2005, Sezona 14, Kranj 2012, Tipkopis, 74 strani, 18 111 besed, 101 352 znakov
431. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2006, Sezona 15, Kranj 2012, Tipkopis, 73 strani, 17 884 besed, 100 014 znakov
432. Brinovec Slavko: 1. Kaj je napisano o slovenskem vaterpolu? Analize, Kranj 2012, Tipkopis, 26 strani, 4 266 besed, 27 790 znakov
433. Brinovec Slavko: 2. Dileme ob predlogu tekmovalnega sistema v slovenskem vaterpolu, Analize, Kranj 2012, Tipkopis, 29 strani, 6 080 besed, 18 840 znakov

2013

434. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2007, Sezona 16, Kranj 2013, Tipkopis, 84 strani, 23 380 besed, 129 947 znakov
435. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2008, Sezona 17, Kranj 2013, Tipkopis, 87 strani, 25 316 besed, 142 771 znakov
436. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2009, Sezona 18, Kranj 2013, Tipkopis, 72 strani, 21 496 besed, 118 245 znakov
437. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2010, Sezona 19, Kranj 2013, Tipkopis, 83 strani, 24 619 besed, 132 663 znakov
438. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2011, Sezona 20, Kranj 2013, Tipkopis, 82 strani, 22 910 besed, 126 221 znakov
439. Brinovec Slavko: 4. Pregled zapisnikov tekem 2014, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 12 strani, 3 050 besed, 19 595 znakov
440. Brinovec Slavko: 9. Delo strokovnega sveta VZS, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 26 strani, 7 394 besed, 49 298 znakov
441. Brinovec Slavko: 3. Analiza zapisnikov vaterpolskih tekem, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 9 strani, 1 419 besed, 8 716 znakov
442. Slavko Brinovec: 1. Poskus računalniškega spremljanja vaterpolske tekme, Predlogi, Kranj 2013, Tipkopis, 20 strani, 4 933 besed, 30 740 znakov
443. Brinovec Slavko: 2. Kakšen vaterpolo želimo?, Predlogi, Kranj 2013, Tipkopis, 21 strani, 4 889 besed, 31 619 znakov

2014

444. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2012, Sezona 21, Kranj 2014, Tipkopis, 96 strani, 26 925 besed, 22 910 besed, 152 248 znakov
445. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2013, Sezona 22, Kranj 2014, Tipkopis, 93 strani, 27 650 besed, 156 948 znakov
446. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2014, Sezona 23, Kranj 2014, Tipkopis, 92 strani, 28 912 besed, 160 554 znakov
447. Brinovec Slavko: 3. Kako naj bo organizirana Vaterpolska zveza Slovenije, Predlogi, Kranj 2014, Tipkopis, 13 strani, 3 050 besed, 20 215 znakov
448. Brinovec Slavko: 5. Predlog statuta VZS, Predlogi, Kranj 2014, Tipkopis, 15 strani, 3 971 besed, 27 006 znakov
449. Brinovec Slavko: Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji, Fakulteta za šport, Ljubljana 2014, 536 strani 150 462 besed, 913641 znakov

2015

450. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2015, Sezona 24, Kranj 2015, Tipkopis, 107 strani, 33 703 besed, 187 407 znakov
451. Brinovec Slavko: 5. Registracije igralcev vaterpola v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 60 strani, 14 353 besed, 81 448 znakov
452. Brinovec Slavko: 6. Vaterpolska tekmovanja v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 42 strani, 3 962 besed, 32 303 znakov
453. Brinovec Slavko: 7. Tekmovalni svet, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 14 strani, 2 700 besed, 17 794 znakov
454. Brinovec Slavko: 8. Dileme ob predlogu tekmovalnega sistema v slovenskem vaterpolu, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 29 strani, 6 080 besed, 18 840 znakov
455. Brinovec Slavko: 10. Analize delovanja slovenskega vaterpola, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 133 strani, 38 821 besed, 2 412 622 znakov
456. Brinovec Slavko: 11. Organiziranost in delovanje Vaterpolske zveze Slovenije, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 51 strani, 14 732 besed, 97 598 znakov
457. Brinovec Slavko: 16. Registracije igralcev vaterpola v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 42 strani, 6 043 besed, 32 303 znakov
458. Brinovec Slavko: 4. Pogoji za igranje vaterpola v Sloveniji, Predlogi, Kranj 2015, Tipkopis, 14 strani, 3 109 besed, 19 433 znakov

2016

459. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2016, Sezona 25, Kranj 2016, Tipkopis, 123 strani, 36 795 besed, 213 555 znakov
460. Brinovec Slavko: 12. Registracije igralcev vaterpola 2015, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 41strani, 6 037 besed, 32 276 znakov
461. Brinovec Slavko: 13. Analiza tekmovalnega sistema 2008 – 2016, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 56 strani, 7 951 besed, 97 509 znakov
462. Brinovec Slavko: 14. Slovenski vaterpolisti 1992 – 2016, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 112 strani, 38 342 besed, 266 133 znakov
463. Brinovec Slavko: 15. ITK tehnologija in slovenski vaterpolo, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 26 strani, 9 157 besed, 56 191 znakov
464. Brinovec Slavko: 17. Vaterpolska tekmovanja v letih 2011/2015, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 38 strani, 14 516 besed, 88 048 znakov
465. Brinovec Slavko: 6. Z ITK tehnologijo spremljajmo vaterpolska tekmovanja, Predlogi, Kranj 2016, Tipkopis, 20 strani, 5 633 besed, 36 252 znakov
466. Brinovec Slavko: 7. Predlog poslovnikov organov Vaterpolske zvez Slovenije, Predlogi, Kranj 2016, Tipkopis, 43 strani, 9 023 besed, 62 981 znakov

2017

467. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo ZVDS, Leto 2017, Sezona 26, Kranj 2017, Tipkopis, 112 strani, 29 651 besed, 151 721 znakov
468. Brinovec Slavko: 18. Vaterpolo v samostojni Sloveniji, Analize, Kranj 2017, Tipkopis, 186 strani, 46 582 besed, 267 594 znakov
469. Brinovec Slavko: 19. Registracije igralcev vaterpola2011/2016, Analize, Kranj 2017, 30 strani, 5 358 besed, 31 361 znakov
470. Brinovec Slavko: 8. Propozicije, koledar tekmovanj in registrirani igralci, Predlogi, Kranj 2017, 53 strani, 10 210 besed, 62 244 znakov
471. Brinovec Slavko: 9. Ob propozicijah 2016, Predlogi, Kranj 2017, Tipkopis, 14 strani, 3 533 besed, 22 253 znakov
472. Brinovec Slavko: 10. Prvi vtisi kako deluje nova zveza, Predlogi, Kranj 2017,Tipkopis, 17 strani, 5 495 besed, 35 429 znakov
473. Brinovec Slavko: 11. Vodstveni organi vaterpolske zveze, Predlogi, Kranj 1917, Tipkopis, 21 strani, 2 774 besed, 18 059 znakov
474. Brinovec Slavko: 12. Vloga in pomen svetov pri VZS, Predlogi, Kranj 2017, Tipkopis, 23 strani, 5 632 besed, 37 457 znakov

2018

475. Brinovec Slavko: 20. Razvoj slovenskega vaterpola v zadnjih letih, Analize, Kranj 2018, 19 strani, 6 447 besed, 39 841 znakov
476. Brinovec Slavko: 21. Slovenski vaterpolisti po klubih in starostnih kategorijah 1992 – 2017, Analize, Kranj 2018, 165 strani, 53 408 besed, 353 651 znakov
477. Brinovec Slavko: 22. Po drugi skupščini ZVDS, Analize, Kranj 2018, 37 strani, 13 664 besed, 86 838 znakov
478. Brinovec Slavko: 13. Kaj vse sem storil, da bi se delo VZS izboljšalo in reakcija na to, Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 86 strani, 33 668 besed, 212 271 znakov
479. Brinovec Slavko: 14. Organizacija vaterpolskega kluba, Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 17 strani, 2 343 besed, 14 982 znakov
480. Brinovec Slavko: Praznovanje obletnic klubov ŠD Triglav, Kranj 2018, Tipkopis, 201 strani, 90 368 besed. 582 331 znakov
481. Brinovec Slavko: 15 Predlog propozicij 2019, Predlogi, Kranj 2018 Tipkopis, 29 strani, 7 341 besed, 47 500 znakov
482. Brinovec Slavko: 16 Kdaj bo digitaliziran vaterpolo ? Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 116 strani,10 152 besed, 63 456 znakov
483. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo ZVDS, Leto 2018, Sezona 27, Kranj 2018, Tipkopis, 117 strani, 29 764 besed, 167 928 znakov
484. Brinovec Slavko: 23. Evropsko veteransko prvenstvo v vaterpolu, Analize, Kranj 2018, 202 strani, 11 048 besed, 55 247 znakov

2019

485. Brinovec Slavko: 24. Igralci po klubih, kategorijah in statusu, Analize, Kranj 2019, 77 strani, 25 963 besed, 172 199 znakov
486. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika; Letno poročilo ZDVS, Leto 2019, Sezona 28. Kranj 2019, Tipkopis, 92 strani, 23 141 besed, 131 647 znakov