Tone Kujundžić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tone (Tona, Antonija) Kujundžić
Rojstvo2. oktober 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1]
Tavankut[d][1]
Smrt3. april 1996({{padleft:1996|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (81 let)
Poklicpesnica, kulturna delavka
Jezikhrvaščina
NarodnostHrvatica
Državljanstvo Hrvaška
Žanrpesništvo
Pomembnejše nagradečastni član Katoliškega inštituta "Ivan Antunović" (1989)

Tone (Tona, Antonija) Kujundžić, hrvaška bačka pesnica, katoliška kulturna delavka in članica križarskega gibanja, * 2. oktober 1914, Tavankut, Avstro-Ogrska (zdaj Vojvodina), † 3. april 1996.

Živlenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v plemiški družini Kujundžić leta 1914 v Tavankutu kot peti in najmlajši otrok v družini.[2] Njen oče Ilija je bil ubit trinajst dni po njenem rojstvu v prvi svetovni vojni v Galiciji.[3] Osnovno šolo je končala v domačem kraju, en razred meščanske šole pa v samostanu sester Naše Gospe v Subotici.[3] Najstarejša sestra Janja je odšla v kontemplativno skupnost sester Magdalenk v Studenice pri Mariboru, drugi dve pa v Družbo sester Naše Gospe.[4] S petnajstimi leti se je pridružila kongregaciji Marije Brezmadežnega spočetja v Subotici.[4]

Med pripravami na prvi škofijski evharistični kongres leta 1931 v Subotici se je seznanila z delovanjem križarskega gibanja.[5] 22. julija 1930 je postala članica križniškega sestrstva v Subotici in njegova četrta in zadnja predsednica (1935–1941).[5] Od leta 1937 do svoje smrti leta 1996 je trpela za revmatičnim artritisom.[6] Sodelovala je s Franjem Šeperjem, Tomislavom Poglajenom, Marico Stanković idr.[7] Z vstopom Bačke v avtonomno pokrajino Vojvodino jo je Komunistična partija Jugoslavije uvrstila med kulake in ji zaplenila 23 arov zemlje in hišo.[8] Leta 1947 je bila obtožena »sodelovanja z okupatorjem« in zaprta.[9] Leta 1949 so jo skupaj s sestro in mamo znova aretirali in obtožili »špekulacij«, družini pa zaplenili celotno premoženje.[10] Na božični večer 1949 so jo z mamo in sestro preselili iz Subotice v zapor Petrovaradin.[10] Iz zapora so jo izpustili marca 1950.[11]

Svoje prve pesmi je napisala na začetku druge svetovne vojne, v času, ko so nemške in madžarske sile aprila 1941 vstopile v Subotico.[12] Pesmi, članke in spomine je objavljala v Subotički Danici (1984–1995) in Bačkem Klasju (od 1978).[10][13] Ob ustanovitvi Katoliškega inštituta »Ivan Antunović« leta 1989 je postala njegova častna članica.[10]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krmpotić, Lazar Ivan (2003). Život i djelo Tone Kujundžić, uzorne Križarice iz Bačke. Zagreb: Veliko križarsko sestrinstvo. ISBN 953-96320-5-6.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Za­služni i uzor­ni du­hov­ni ve­li­kanHrvatska riječ.
  2. Krmpotić 2003, str. 7-8.
  3. 3,0 3,1 Krmpotić 2003, str. 8.
  4. 4,0 4,1 Krmpotić 2003, str. 9.
  5. 5,0 5,1 Krmpotić 2003, str. 11.
  6. Krmpotić 2003, str. 22.
  7. Krmpotić 2003, str. 23.
  8. Krmpotić 2003, str. 33.
  9. Krmpotić 2003, str. 34.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Za­služni i uzor­ni du­hov­ni ve­li­kan Hrvatska riječ. Objavljeno 30. januarja 2004.
  11. Krmpotić 2003, str. 38.
  12. Krmpotić 2003, str. 30.
  13. Krmpotić 2003, str. 40.