Steinerjev izrek
Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ:
kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.
S Steinerjevim izrekom se včasih ognemo integriranju. Zgled je vztrajnosti moment valja okrog tvorilke ζ:
Steinerjev izrek velja tudi za vztrajnostna momenta ploskve:
Izrek se imenuje po švicarskem matematiku Jakobu Steinerju. Izreku rečejo včasih tudi Steinerjevo pravilo ali kar Steinerjeva enačba.
Izpeljava[uredi | uredi kodo]
Brez izgube splošnosti lahko privzamemo, da v kartezičnem koordinatnem sistemu pravokotna razdalja med osema leži vzdolž osi x in, da težišče leži v koordinatnem izhodišču. Masni vztrajnostni moment glede na os z, ki gre skozi težišče, je:
Masni vztrajnostni moment glede na novo os na pravokotni razdalji r* vzdolž osi x iz težišča je:
Če izraz razširimo, dobimo:
Prvi člen je Jz, drugi mr*2, zadnji pa je enak 0, ker je izhodišče v težišču. Tako je končno: