Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti
Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti.
1991[uredi | uredi kodo]
- Robert Blinc - fizika trdne snovi
- Ivan Bratko - umetna inteligenca
- Vinko Dolenc - nevrokirurgija
- Aleksandra Kornhauser - kemijsko izobraževanje in informatika
- Dušan Mlinšek - gozdarstvo
- Slavoj Žižek - filozofija
1992[uredi | uredi kodo]
- Lidija Andolšek - ginekologija
- Janez Peklenik - proizvodni sistemi
- Gabrijel Kernel - fizika osnovnih delcev
- Vladimir Klemenčič - socialna in politična geografija
1993[uredi | uredi kodo]
- Vinko Kambič - otorinolaringologija
- Vid Pečjak - psihologija
- Anton Trstenjak - psihologija/teologija
- Vito Turk - biokemija
1994[uredi | uredi kodo]
- France Bernik - literarna zgodovina
- Stane Pejovnik - kemija
- Zvonko Fazarinc - elektrotehnika
- Dušan Keber - gerontologija
- Slavko Splichal - komunikologija
1995[uredi | uredi kodo]
- Drago Kolar - kemijska tehnologija
- Rado L. Lenček - primerjalno jezikoslovje
- Dušan Repovš (matematik) - matematika
- Veljko Rus - sociologija
- Miha Tišler - organska kemija
1996[uredi | uredi kodo]
- Janez Levec - kemijsko inženirstvo
- Boris Paternu - slavist
- Ciril Rozman - interna medicina
- Ivan Turk - ekonomija
1997[uredi | uredi kodo]
1998[uredi | uredi kodo]
1999[uredi | uredi kodo]
2000[uredi | uredi kodo]
2001[uredi | uredi kodo]
2002[uredi | uredi kodo]
2003[uredi | uredi kodo]
2004[uredi | uredi kodo]
- Hanno Hardt - komunikologija
- Nikolaj Torelli - gozdarstvo
- Vera Pompe Kirn - epidemiologija
- Aleš Leonardis - računalniški vid
2005[uredi | uredi kodo]
2006[uredi | uredi kodo]
2007[uredi | uredi kodo]
2008[uredi | uredi kodo]
- Matija Peterlin, profesor interne medicine, mikrobiologije, imunologije in vodja Laboratorija molekulske biologije ter imunologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Je svetovno znan raziskovalec človeškega virusa imunske pomanjkljivosti poznane po imenu AIDS. Prejel je tudi nemško nagrado Aleksandra von Humboldta za virologijo. Je tudi častni profesor na Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na podiplomski šoli Instituta Jožef Štefan. Od leta 2005 je izredni član SAZU.
2009[uredi | uredi kodo]
- Bojan Mohar, redni profesor matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki od leta 2005 deluje kot "Canada Research Chair" na univerzi Simona Frazerja v Vancouvru v Kanadi.
2010[uredi | uredi kodo]
Priznanje ni bilo podeljeno.
2011[uredi | uredi kodo]
- Jože Straus, tržaški Slovenec, mariborski gimnazijec, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in doktor Univerze Ludwiga Maximiliana, ki od leta 1962 živi in znanstveno deluje v Münchnu in tudi drugod. Od leta 1973 je raziskovalec na Inštitutu Maxa Plancka za pravo intelektualnih dobrin in konkurenčno pravo.
2012[uredi | uredi kodo]
- Jure Piškur, celjski gimnazijec, diplomant Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je več kot 25 let deloval in živel v tujini. Leta 1988 je doktoriral na Avstralski narodni univerzi v Canberri. Po vrnitvi v Evropo je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 je deloval na Švedskem kot profesor molekularne genetike Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk.[1]
2013[2][uredi | uredi kodo]
- Tanja Dominko, izredna profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v ZDA. Je svetovno priznana znanstvenica za raziskave matičnih celic, regenerativne medicine in tkivnega inženirstva, soavtorica vrste patentov za uporabo somatskih matičnih celic in tkivnega inženirstva ter ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica biotehnološkega podjetja.
2014[3][uredi | uredi kodo]
- Urška Vrhovšek, izredna profesorica že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino. Je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike.
- Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v ZDA. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenje ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih, kot sta Facebook in Twitter.
2015[4][uredi | uredi kodo]
- Matija Strlič za prispevek k razvoju in ugledu Slovenije v znanosti in visokem šolstvu. Deluje kot redni profesor na področju znanosti za dediščino na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in je tudi redni profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani.
2016[5][uredi | uredi kodo]
2017[uredi | uredi kodo]
Priznanje ni bilo podeljeno[6]
2018[uredi | uredi kodo]
2019[uredi | uredi kodo]
2020[uredi | uredi kodo]
2021[uredi | uredi kodo]
2022[uredi | uredi kodo]
2023[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Poročilo Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. Pridobljeno 28. 10. 2013«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2019. Pridobljeno 28. oktobra 2013.
- ↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 26. avgusta 2015.
- ↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 26. avgusta 2015.
- ↑ »Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. 20. november 2015. Pridobljeno 1. decembra 2015.
- ↑ Rogelj Petrič, Silvestra (21. november 2016). »V znamenju vrhuncev slovenske znanosti«. Delo. Pridobljeno 22. novembra 2016.
- ↑ Rogelj Petrič, Silvestra (23. november 2017). »Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru«. Delo. Pridobljeno 24. novembra 2017.
- ↑ Pribošič, Miha (28. november 2018). »Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik«. Delo. Pridobljeno 20. novembra 2019.
- ↑ Senica, Saša (20. november 2019). »»Delamo svetovno primerljivo znanost««. Delo. Pridobljeno 20. novembra 2019.
- MVZT, podatki 1991-2005
- »Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010«. Pridobljeno 26. novembra 2011.
- »Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009«. Pridobljeno 26. novembra 2011.
- »Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti«. Pridobljeno 9. julija 2012.
 | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |