Prelaz Hochjoch (Schnalskamm)
| Prelaz Hochjoch / Giogo Alto | |
|---|---|
 Pogled na prelaz Hochjoch z gore Fineilspitze (3514 m) | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2861 mnm ali 2875 mnm |
| Koordinate | |
| Geografija | |
| Lega | Avstrijsko–Italijanska meja |
| Gorovje | Ötztalske Alpe |
| Geologija | |
| Tip | Mulatjera |
Prelaz Hochjoch (italijansko 'Giogo Alto') je prelaz v Ötztalskih Alpah na višini 2861 m[1] (po drugih virih 2875 m[2]). Povezuje dolino Schnalstal (Južna Tirolska, Italija) z dolinami Rofen-, Venter in Ötztal (Severna Tirolska, Avstrija). Običajno se imenuje kot ponor v grebenu Schnalskamm, občasno pa tudi kot ločnica med grebenom Schnalskamm in grebenom Weißkamm.[2] Odkar je leta 1920 začela veljati Senžermenska mirovna pogodba, meja med Italijo in Avstrijo poteka čez prelaz, zaradi česar ta pot že desetletja postaja pot tihotapcev.[3] Od izgradnje žičnic leta 1975 se na prelazu smuča.[4]
Tik jugozahodno od prelaza je zavetišče Schöne Aussicht. Vzpon z juga traja približno 2 uri iz Kurzras im Schnalstal. Dostop s severa je preko 2412 m visoke gore Hochjochhospiz. Do prelaza se lahko pripeljete tudi z gorske postaje Grawand na žičnici Schnalstaler Gletscherbahn. Od tam sestop traja približno ¾ ure.
Od 19. stoletja stoletja dalje ko se tali ledenik Hochjochferner sta nastali dve ledeniški jezeri na 2750 m (južno od prelaza), ter na 2730 m (vzhodno od prelaza), ki ju napaja ledenik. Prav tako ima ledenik dejansko gorsko sedlo (približno na 2775 m) na dolinski postaji "Hintereis" med obema ledeniškima jezeroma, ki je skoraj 100 m nižje od vrha zgodovinskega in še vedno uporabljenega križišča poti (2861 m), ki je dolgo ležala na severozahodnem (levem) ledeniškem robu Hochjochfernerja.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ glede na Avstrijski zemljevid (nemško Österreichische Karte) Prelaz Hochjoch na avstrijskem zemljevidu na spletu - Avstrijski Zvezni urad za meroslovje in geodezijo Arhivirano 2022-05-07 na Wayback Machine.
- ↑ 2,0 2,1 Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Chiemsee und Dolomiten. Droemer Knaur. 1986. str. 121. ISBN 3-426-26222-3.
- ↑ „Der Hof ist mein Leben“ einsam – aber nicht vereinsamt. Hochgelegene Berghöfe im Schnalstal. Darin: Auf alten Schmugglerpfaden über’s Hochjoch, abgerufen am 7. April 2021.
- ↑ Südtiroler Schutzhütten (2 izd.). Athesia. 1983. str. 129. ISBN 88-7014-017-2.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Uradni list Kontakt Herrnhut, stran 22. Arhivirano 2021-12-11 na Wayback Machine. (pridobljeno 7. Maj 2022)