Poslikana jama, Galdar
| Poslikana jama, Galdar | |
|---|---|
| Domače ime španščina: Cueva Pintada | |
 Poslikana jama v Galdarju | |
| Lega | 2, Audiencia street, Galdar, Gran Canaria, Kanarski otoki, Španija |
| Koordinati | 28°08′38.4324″N 15°39′18.4860″W / 28.144009000°N 15.655135000°W |
| Površina | ~5000 m2 |
| Obiskovalci | 54.190 (v 2015) |
| Spletna stran | Painted cave museum and archaeological park |
| Uradno ime: Cueva Pintada | |
| Tip | Kulturno |
| Razglasitev | 25. maj 1972: Zgodovinski spomenik; 19. november 1990: Lastnina kulturnega pomena |
| evid. št. | RI-55-0000273 |
  Lega poslikane jame, Galdar, na Gran Canarii | |
Poslikana jama, Galdar je arheološko najdišče in park v mestu Galdar, ki je na severozahodu Gran Canaria na Kanarskih otokih v Španiji. Ta center je del španskega ministrstva za kulturo, zgodovinsko dediščino in muzeje mestnega sveta Gran Canaria.
V notranjosti je nekaj najbolj reprezentativnih arheoloških ostankov predšpanskih Kanarskih otokov z edinstvenimi značilnostmi v Španiji. Poslikana jama velja za Sikstinsko kapelo nekdanjih prebivalcev otoka.
Lokacija[uredi | uredi kodo]
Poslikana jama je na ulici Audiencia št. 2, v središču Gáldarja, 27 km zahodno od Las Palmasa in 50 km SZ od mednarodnega letališča Gran Canaria.[1]
Odkritje in evolucija[uredi | uredi kodo]
Jama je bila odkrita leta 1862 ob kmetijskih delih skozi luknjo v njeni strehi. Na 'uradno odkritje' je bilo treba počakati do leta 1873, ko je jamo obiskal José Ramos Orihuela.
Leta 1876 Gregorio Chil y Naranjo[note 1] na kratko omenja jamo v svojih Študijah.
Leta 1882 je Diego Ripoche[note 2] obiskal jamo in naredil risbe, od katerih jih je nekatere morda poslal Renéju Verneauju. Opazil je tudi prisotnost trupel, loncev in drugih pripomočkov.
Leta 1884 je Olivia Stone[note 3] obiskala jamo, naredila nekaj risb, pisala o njej in predlagala, naj lokalna vlada pridobi to lokacijo in zanjo ustrezno poskrbi.
Leta 1887 je jamo obiskal francoski antropolog René Verneau. Napisal je podroben opis, v katerem omenja skrbno izvedbo vsake poslikane plošče.
Konec 19. stoletja je znan po preporodu zavesti o pomenu konservatorske problematike za zgodovinska dela. V recenziji El Museo Canario kronist Batllori y Lorenzo piše Mi última tentativa, slovesen poziv k zaščiti jame. Kritike neukrepanja institucij v tej smeri se nadaljujejo v 20. stoletju. Toda šele leta 1967 se začne javna kampanja za zaščito jame – med svojimi podporniki šteje Celso Martín de Guzmán in Elías Serra Ráfols.
Medtem so slike propadale. Leta 1970 je generalna komisija za arheološka izkopavanja (Comisaría General de Excavaciones Arqueológicas) začela delati na zaščiti jame, predvsem zaradi vlage, ki je povzročala veliko škodo. To je bilo zaključeno z izgradnjo ograjenega prostora za zaščito jame – in javnosti. Leta 1972 je bilo mesto razglašeno za zgodovinski umetniški spomenik.[2]
Antonio Beltrán in José Miguel Alzola sta izvedla prvo sistematično študijo, objavljeno leta 1974 s prvimi barvnimi fotografijami in najbolj natančnimi risbami do takrat. To je bil še en velik korak k širjenju znanja o obstoju jame med strokovnjaki. Pomagal je tudi ugotoviti propadanje slik. Zalivanje nasadov v bližini, neustrezna zaščita ograde, odsotnost načrtovanja obiskov, kemična obdelava tal za kmetijske namene in neustrezno prezračevanje prostorov so bili glavni dejavniki za povišanje temperature in vlage v jami ter posledično poškodbe na slikah. Tedaj so se začeli razlastitveni postopki v zvezi z obdelovalno bližnjo zemljo, lokacija pa je bila oktobra 1982 zaprta za javnost.
Muzej poslikane jame in arheološki park Galdar je bil ponovno odprt 26. julija 2006[3] po 24 letih izkopavanja in restavriranja najdišča ter njegovega prilagajanja za javne obiske brez nadaljnjega ogrožanja slik in drugih zgodovinskih predmetov. Do takrat si je bilo mogoče ogledati samo reprodukcijo slik v Canary Museumu Las Palmas na Gran Canarii. Vstop je možen od 10. do 18. ure. Vsi obiski so v spremstvu vodnika in jih je treba rezervirati. Na voljo so štirje jeziki.[4]
Leta 2016 je muzej praznoval svojo 10. obletnico z delitvijo izmenjave z muzejem v jami Altamira - vsak muzej je drugemu posodil na desetine svojih najdragocenejših predmetov.[5]
Opis[uredi | uredi kodo]
Poslikana jama[uredi | uredi kodo]
Jama je odličen primer umetniške upodobitve starodavnih domorodcev Gran Canarie. Z vasjo ob njem je v mestu, ki je bilo v predšpanskih časih glavno mesto otoka.
Njene stene so okrašene z geometrijskimi vzorci, izkopali so jo ljudje v vulkanskem materialu.[6] Arheologi menijo, da bi lahko bili zaradi redne razporeditve (običajno v serijah po dvanajst) nekakšen koledar.
To je tudi edina lokacija na Gran Canarii, ki je prinesla dokaz o obstoju navadne pšenice na otoku (triticum aestivum ali triticum durum, saj jo je težko ločiti od semenskega zrna).[7][note 4] Upoštevajte, da je Gran Canaria edini kanarski otok, ki ima poslikane jame.[8]
Posoda[uredi | uredi kodo]
Na najdišču so tudi ostanki hiš, v katerih so našli različno posodo. Zbirka šteje med drugim nekaj opaznih lokalno izdelanih okrašenih keramičnih loncev in slik. Sem sodi tudi nekaj keramike, izdelane na lončarskem vretenu na celini, pa tudi kovanci, meči, podkve, žeblji, predmeti vsakdanje rabe (naprstniki, noži itd.).[9] Največ kovancev je iz 15. in 16. stoletja. Zdi se, da so bili vsi kovinski predmeti uvoženi.[10]
Nekateri lonci so veliki in so služili za shranjevanje; druge so uporabljali za kuhanje. Lokalna lončenina je bila ročno izdelana, veliko jih je imelo fino polirano površino, okrašeno z barvo, običajno oker rdečo, naneseno pred žganjem v luknji v zemlji. Nekateri lonci so v celoti pokriti z geometrijskimi vzorci, v nekaterih primerih tudi dno loncev.[11]
Poleg njih je nekaj kipov iz žgane gline malikov s človeškimi in živalskimi figurami. Večina človeških idolov je ženskih in mnogi so povezani z materinstvom. V nekaterih primerih so bila telesa kipov okrašena z rdečo barvo in nekateri vrezi označujejo lase. To so lahko preproste daritve, amuleti ali igrače.[12]
Obstajajo igle, štampiljke in lopatice iz ovčjih ali kozjih kosti; igle so povezane z izdelavo usnjenih oblačil; žigi in spatule so bili lončarski pripomočki.[13]
Najdeni so bili tudi predmeti iz kamna. Najbolj uporabljeni kamni so bazalti, fonoliti in obsidiani. Kamni so bili obdelani za ustvarjanje ostrih robov za obdelavo drugih surovin (les, kost, koža/usnje) ali za izvajanje drugih del, kot je rezanje mesa ali priprava hrane. Bazalt so uporabljali tudi za izdelavo malt, nekaj okroglih in nekaj podolgovatih oblik. Nekateri okrogli možnarji so bili uporabljeni za mletje žita za moko, drugi pa za rdeč oker, ki so ga uporabljali za poslikave in za okrasitev loncev.[14]
Naselje[uredi | uredi kodo]
Več kot dvajsetletna izkopavanja so za polikano jamo odkrila celotno naselje. Od dna doline do današnjega središča mesta se je nekoč razprostiral cel zaselek. To je bila ena od sosesk, ki so sestavljale predšpanski Agaldar. Zaselek je bil naseljen od 6. stoletja do 11. stoletja in ponovno od 13. stoletja do 16. stoletja in španske osvojitve otoka.[15]
Hiše so bile štirikotne in zunaj obdane s krožnimi zidovi. Imeli so eno ali dve stranski sobi, ki sta se odpirali proti jugu skozi majhen hodnik. Skalno podlago so uporabili za prislonitev sten nanjo in z obdelavo oblikovali ravna tla v hišah. Tla so bila nadalje prekrita z nabito zemljo ali, v nekaterih primerih, s kamni, včasih obarvanimi z rdečo oker.[16]
Stene so bile izdelane iz bazalta ali iz dobro obdelanih blokov tufa. Skoraj vse hiše so ohranile ostanke malte in barv različnih barv, ki so krasile prostore.
Enklava ima pomembno vlogo pri razumevanju končne faze predšpanskih Kanarskih otokov - pred osvajanjem - in vključitvijo otoka v krono Kastilje.
Opozoriti je treba, da so nekatere glavne umetne jame na otoku v relativni bližini poslikane jame (cuevas del Hospital, Huertas del Rey ali jama Audience v jami Four Doors).[17][note 5]
Datacija[uredi | uredi kodo]
Prva analiza ogljika-14, opravljena v jami, je bila na stenskih slikah. To ni dalo rezultatov, ker uporabljena barva ni vsebovala sledu ogljika, saj je bila popolnoma neorganska (oker). Nato so v malti v zidovih našli nekaj rastlinskih ostankov rastline iz družine Lovorovke. Te ostanke sta analizirala laboratorij CSIC in francoski CNRS ter datirala med letoma 1049 in 1257 pred našim štetjem. Nekateri fragmenti borovega drevesa so bili datirani med letoma 601 in 994.[18]
Storitve[uredi | uredi kodo]
Muzej in arheološki park Poslikane jame si prizadeva:
- Konzervacija, katalogizacija in razstava arheoloških artefaktov, ki jih hrani, ter upravljanje in konservacija najdišča.
- Razvoj programa izobraževalnih dejavnosti in razširjanja glede na vsebino in tematiko.
- Raziskave v okviru svoje specialnosti, pri čemer upoštevamo tiste, ki so neposredno povezane s konserviranjem poslikane jame.[19]
Specifične storitve[uredi | uredi kodo]
Poklicanost centra za spodbujanje vidikov ohranjanja, raziskovanja in razširjanja je utelešena v obstoju objektov, prilagojenih doseganju teh ciljev:
V didaktični učilnici se izvaja program dejavnosti, namenjen izobraževalnim centrom in vsem obiskovalcem, ki jih zanima poglobitev znanja o naših prednikih.
Laboratoriji in knjižnica omogočajo raziskovalcem in restavratorjem, da razvijajo naloge, s katerimi bodo muzej in arheološki park Poslikane jame postali referenčno središče za produkcijo in širjenje znanstvenih spoznanj.
Objekte dopolnjuje večnamenska soba.
Obiskanost najdišča[uredi | uredi kodo]
Najdišče je leta 2006 zabeležila 34.616 obiskovalcev v prvih 5 mesecih po ponovnem odprtju in 513.880 obiskovalcev v 9,5 letih do decembra 2015. Mesečno povprečje je okoli 50.000 obiskovalcev, ki z leti počasi narašča. Zaradi tega je eno najbolj obiskanih krajev na Kanarskih otokih in pravzaprav v celotni Španiji, mesto pa se uvršča na raven večjih arheoloških najdišč v Evropi. Povprečna ocena obiska je zelo visoka, z oceno obiskovalcev 9,15/10 – izjemen uspeh.[20]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ (špansko) Painted cave, localisation Arhivirano 2018-04-26 na Wayback Machine. on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) El descubrimiento de la Cueva Pintada Arhivirano 2016-04-16 na Wayback Machine. ("The discovery of the Painted cave").
- ↑ (špansko) Conference Musealización Santiago de Compostela 2006: El Museo y Parque Arqueológico Cueva Pintada (Gáldar, Gran Canaria): de manzana agrícola a parque arqueológico urbano ("the Painted cave museum and archaeological park (Galdar, Grand Canary): from an agriculture unit to an urban archaeological park").
- ↑ (špansko) Cueva Pintada, official site.
- ↑ (špansko) Aníbal Clemente Cristóbal. La colección del Museo de Altamira se exhibe en la Cueva Pintada (Gran Canaria) Arhivirano 2016-08-15 na Wayback Machine.. July 14, 2016.
- ↑ Painted cave museum on grancanaria.com.
- ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 83.
- ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 141, 152.
- ↑ (špansko) Painted cave, the collections[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, imports[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, the recipients[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, idols[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, other finds[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, stone items[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, the village[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, the houses[mrtva povezava] on cuevapintada.com.
- ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 61.
- ↑ La cueva pintada de Gáldar tiene mil años ("The Painted cave is 1,000 years old"). El Mundo, 03/07/2013.
- ↑ (špansko) Painted cave, services. On cuevapintada.com.
- ↑ (špansko) Painted cave, summary of visitors statistics study 2006-2007 Arhivirano 2017-02-05 na Wayback Machine. on cuevapintada.com.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gregorio Chil y Naranjo Arhivirano 2016-01-14 na Wayback Machine. (Telde, Gran Canaria, 1831 - Las Palmas de Gran Canaria, 1901) je bil zdravnik, antropolog in zgodovinar ter eden vodilnih intelektualcev na Kanarskih otokih konec 19. stoletja. Ustanovil je Kanarski muzej, ki mu je zapustil večino svojega osebnega imetja. Leta 1878 je bil izobčen zaradi svojega dela o evoluciji na Kanarskih otokih z naslovom "Estudios historicos, climatologicos y patológicos de las Islas Canarias"; barcelonski škof José María de Urquinaona y Vidot je delo razglasil za "falsa, impia, scandalosa y heretica" in izobčila za doktorja. Iste »Študije« so postale eno ključnih del o Kanarskih otokih in se še danes uporabljajo kot referenca.
- ↑ Diego Ripoche Torrens Arhivirano 2016-01-14 na Wayback Machine. (Las Palmas de Gran Canaria, 1859 - 1927) je proučeval jamo in njegovo delo je postalo znano znanstveni skupnosti. Dolga leta je živel v Parizu.
- ↑ Olivia Stone Arhivirano 2016-01-14 na Wayback Machine. was a British female writer. She visited the Canary islands between November 1883 and February 1884.
- ↑ The cueva de Don Gaspar ("Don Gaspar's cave" in Icod de los Vinos, Tenerife) has revealed grains of triticum compactum ("compact wheat"), barley (Hordeum vulgare L. polystichum) and broad bean (Vicia faba). Bethencourt (francoski pustolovec iz Normandije, ki je v začetku 15. stoletja osvojil 4 kanarske otoke) je zapisal, da sta bili na Gran Canariji dve žetvi pšenice na leto, brez gnojil. See Mederos Martin & al. (2002), p. 83.
- ↑ Although a few caves were dug in isolated locations, most of them are near the sea coast and are concentrated, often in large groups. (source: Mederos Martin & al. 2002, p. 61).
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- (špansko) Cueva Pintada, official site
- (špansko) Jorge Onrubia Pintado, José Ignacio Sáenz Sagasti, Carmen Gloria Rodríguez Santana. La conservación en la musealización de la Cueva Pintada - De la investigación a la intervención ("Conservation and musealisation of the Painted cave - From investigation to intervention").
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
