Navadna lisička
| navadna lisička | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Fungi |
| Oddelek: | Basidiomycota |
| Razred: | Agaricomycetes |
| Red: | Cantharellales |
| Družina: | Cantharellaceae |
| Rod: | Cantharellus |
| Vrsta: | C. cibarius |
| Dvočlensko ime | |
| Cantharellus cibarius Fr. (1821) | |
Navadna lisička (znanstveno ime Cantharellus cibarius) je gliva iz rodu lisičk (Cantharellus).
Je priljubljena in dobro prepoznavna goba, ki jo je težko zamenjati s strupenimi vrstami.
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Klobuk je gladek, najprej polkrožen, kasneje se razpre in dobi valovit rob. Je rumene ali rumeno-oranžne barve.
Trosovnica je sestavljena iz gubastih letvic, ki potekajo po betu navzdol in se večkrat viličasto razcepijo. Letvice se razlikujejo od lističev pri podobnih gobah in so bistvena lastnost določevanja.
Bet je valjast, pogosto ukrivljen in v dnišču ožji. Barva beta je podobna barvi klobuka[1][2].
Podobne vrste[uredi | uredi kodo]
- Pobeljena lisička (Cantharellus pallens) je bolj mesnata in svetlejše barve[2].
- Luskata lisička (Cantharellus amethysteus) ima luskat klobuk z vijoličastim nadihom[1][2].
- Žametna lisička (Cantharellus fresii) je drobnejša, klobuk je bolj rdečkast in hife imajo tanjše stene[2].
- Čokata žilolistka (Gomphus clavatus) ima vijoličasto obarvane letvice ali žilice[1].
- Divji lisičkovec (Hygrophoropsis aurantiaca) ima trosovnico sestavljeno iz gostih lističev, bet pa je temnejše barve[1].
Razširjenost in življenjski prostor[uredi | uredi kodo]
Pojavlja se na kislih tleh z različnimi mikoriznimi partnerji kot so smreka, bor, hrast in bukev[2].
Uporabnost[uredi | uredi kodo]
Je užitna in zelo cenjena.
Mikroskopske značilnosti[uredi | uredi kodo]
Trosi so elipsasti in gladki[1]. Velikost: 7,5-10 x 4-6 µm[2].
Hife imajo razmeroma debele celične stene[2].
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Cantharellus cibarius, navadna lisička - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 5. maja 2024.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Laessøe, Thomas; Petersen, Jens H. (2019). Fungi of temperate Europe. Princeton Oxford: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-18037-3.
