Macedonit
| Macedonit | |
|---|---|
 Kristalna struktura macedonita | |
| Splošno | |
| Kategorija | Mineral |
| Kemijska formula | PbTiO3 |
| Strunzova klasifikacija | 4.CC.35 |
| Klasifikacija DANA | 4.3.6.1 |
| Kristalna simetrija | P4/nmm |
| Osnovna celica | a = 3,90 Å, c = 4,18 Å Z=1 V=63,58 Å3 |
| Lastnosti | |
| Barva | črn |
| Kristalni sistem | tetragonalni |
| Žilavost | zelo krhek |
| Trdota | 5,5–6 |
| Sijaj | steklast |
| Prozornost | moten |
| Specifična teža | 7,82 |
| Optične lastnosti | uniaksialen |
Macedonit je mineral s kemijsko formulo PbTiO3, svinčev titanat s tetragonalnim kristalnim sistemom. Je črne barve z rahlim rjavim odtenkom, zelo krhek in s steklastim sijajem.[1]
Prvič je bil odkrit in opisan leta 1971 z najdišča v kamnolomu Crni kamen na Prilepsko–Bitolskem polju 11 km jugozahodno od Prilepa v takratni Socialistični republiki Makedoniji (zdaj Severna Makedonija), kot prvi znani primerek svinčevega titanata v naravi. Po Makedoniji je dobil tudi ime.[2] Svinčev titanat je bil takrat sicer že znan in umetno sintetiziran kot dober piezoelektrik.[3] V Crnem kamnu se pojavlja kot redek vključek v mikroklinovo-kvarčnih sienitnih pegmatitnih žilah, ki sekajo piroksenovo-amfibolni skrilavec.[1]
Tipske primerke hranita Inštitut za jedrske surovine v Beogradu in ameriški Nacionalni prirodoslovni muzej v Washingtonu.[1] Kmalu po odkritju je bila opisana še najdba v rudniku Långban blizu Filipstada v osrednji Švedski. Tam se pojavlja kot vključek v hematitu in magnetoplumbitu.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Macedonite«. Mindat. Pridobljeno 11. aprila 2024.
- ↑ Žorž, Mirjan; Jeršek, Miha; Mladenovski, Gute (1999). »Nekatera nahajališča mineralov v Makedoniji in njihova parageneza«. Skrita bogastva Makedonije (PDF). Scopolia. Zv. Supplementum 2. COBISS 46069.
- ↑ Radusinović, Dušan; Markov, Cvetko (1. april 1971). »Macedonite-Lead Titanate: A New Mineral«. American Mineralogist. 56 (3–4): 387–394.
- ↑ Burke, E.A.J; Kieft, C (1971). »Second occurrence of makedonite, PbTiO3, Långban, Sweden«. Lithos. 4 (2): 101–104. doi:10.1016/0024-4937(71)90102-2.
 | Ta članek o mineralu ali mineraloidu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |