Beloruska jedrska elektrarna
| Beloruska jedrska elektrarna | |
|---|---|
 | |
 | |
| Uradno ime |
|
| Država |  Belorusija |
| Lega | Astravec, Grodenska oblast |
| Koordinati | 54°45′40″N 26°5′21″E / 54.76111°N 26.08917°EKoordinati: 54°45′40″N 26°5′21″E / 54.76111°N 26.08917°E |
| Status | delujoča |
| Začetek gradnje | 31. maja 2012 |
| Datum zagona | 7. novembra 2020 |
| Lastniki |
|
| Jedrska elektrarna | |
| Reaktorji | 2 |
| Tip reaktorja | VVER-1200 |
| Dobavitelj reaktorjev |
|
| Proizvodnja energije | |
| Načrtovana zmogljivost | 2 × 1110 MW |
Beloruska jedrska elektrarna (belorusko Беларуская атамная электрастанцыя) je prva in trenutno edina jedrska elektrarna v Belorusiji. Stoji severno od mesta Astravec (rusko Ostrovec) na severozahodu države, dobrih 20 kilometrov od meje z Litvo.
Gradnja[uredi | uredi kodo]
Prvi načrti za jedrsko elektrarno v Belorusiji segajo v pozna 60. in zgodnja 70. leta prejšnjega stoletja. V začetku 80. let so začeli graditi jedrsko toplarno-elektrarno v kraju Rudzensk pri Minsku, vendar so po černobilski nesreči projekt prekinili in ga dokončali kot plinsko termoelektrarno.[1]
Novo odločitev za izgradnjo jedrske elektrarne je spodbudil rusko-beloruski energetski spor leta 2007, ko je Belorusija hotela zmanjšati svojo odvisnost od ruskega zemeljskega plina.[2] Lokacija je bila določena konec leta 2008.[3]
Oktobra 2011 je beloruski direktorat za gradnjo jedrske elektrarne podpisal pogodbo o postavitvi dveh reaktorjev z ruskim podjetjem Atomstrojeksport, hčerinsko družbo Rosatoma.[4] Konec maja 2012 so se začela gradbena dela. Gradnja prvega bloka se je začela v začetku novembra 2013, drugega pa konec aprila 2014.[5]
Od decembra 2019 do aprila 2020 je potekalo vroče testiranje prvega bloka.[6] Avgusta se je začelo polnjenje reaktorja z jedrskim gorivom.[7] Potem ko so blok 3. novembra 2020 priklopili na omrežje,[8] so 7. novembra elektrarno uradno otvorili.[9] Drugega junija 2021 je blok prejel obratovalno dovoljenje, osem dni zatem pa je začel komercialno obratovati.[10]
Vroče testiranje bloka 2 je bilo zaključeno oktobra 2021.[11] Prvo kritičnost je dosegel marca 2023,[12] v električno omrežje pa so ga priklopili 13. maja. Komercialne operacije so se začele 1. novembra 2023.[13]
Reaktorji[uredi | uredi kodo]
Jedrska elektrarna obsega dva tlačnovodna reaktorja VVER-1200 tretje generacije (AES-2006) ruskega dobavitelja Atomstrojeksport. Bloka imata vsak po 1110 megavatov neto moči.
| Blok | Tip reaktorja | Zmogljivost | Pričetek gradnje | Priklop v omrežje | Komercialno obratovanje | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Neto | Bruto | |||||
| Belarus' 1 | VVER-1200/491 | 1110 MW | 1194 MW | 6. 11. 2013 | 3. 11. 2020 | 10. 6. 2021 |
| Belarus' 2 | VVER-1200/491 | 1110 MW | 1194 MW | 3. 6. 2014 | 13. 5. 2023 | 1. 11. 2023 |
Nasprotovanje[uredi | uredi kodo]
Najava gradnje elektrarne je v državi sprožila proteste, predvsem zaradi spomina na černobilsko nesrečo, ki je najhuje prizadela prav Belorusijo.[14][15]
Litovski parlament je elektrarno razglasil za grožnjo nacionalni varnosti, okolju in javnemu zdravju ter napovedal njen bojkot.[16][17] Kot problematične je Litva izpostavila bližino elektrarne glavnemu mestu Vilni, uporabo vode iz reke Vilije (Neris) za hlajenje, postavitev na potresno ogroženem območju ter domnevne nepravilnosti in prikrite incidente pri gradnji.[17]
Leta 2018 je Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost objavila, da je beloruska jedrska elektrarna prestala stresni test in izpolnjuje zahteve Mednarodne agencije za jedrsko energijo,[17] so pa leta 2019 na sestanku pogodbenic konvencije iz Espooja razsodili, da je Belorusija prekršila konvencijo pri izbiranju lokacije elektrarne.[18] Mednarodna agencija za jedrsko energijo v Belorusiji izvaja redne misije in izdaja priporočila za nadaljnje ukrepanje.[19]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Мирный атом в пуховичских болотах: история строительства Минской АЭС«. onliner.by (v ruščini). 28. maj 2015.
- ↑ »Lukašenko se odloča za jedrsko energijo«. Delo. 26. januar 2007.
- ↑ »Белорусская АЭС будет построена на Островецкой площадке«. DW (v ruščini). 19. december 2008.
- ↑ Mission report on the Integrated Nuclear Infrastructure Review (INIR) (PDF). Mednarodna agencija za jedrsko energijo. 2013. str. 3.
- ↑ »Belarusian Nuclear Power Plant Project: Timeline«. BelTA (v angleščini). 4. junij 2014.
- ↑ »Hot tests completed at Ostrovets unit 1«. World Nuclear News (v angleščini). 16. april 2020.
- ↑ »Fuel loading starts at Belarusian reactor«. World Nuclear News (v angleščini). 7. avgust 2020.
- ↑ »Belarus grid-connects its first nuclear unit«. World Nuclear News (v angleščini). 3. november 2020.
- ↑ »V Belorusiji odprli prvo jedrsko elektrarno«. STA. 7. november 2020.
- ↑ »Ostrovets unit 1 enters commercial operation«. World Nuclear News (v angleščini). 10. junij 2021.
- ↑ »Belarus-2: Warmtests abgeschlossen«. Nuklearforum Schweiz (v nemščini). 15. oktober 2021.
- ↑ »Belarus's second unit reaches first criticality«. World Nuclear News (v angleščini). 27. marec 2023.
- ↑ »Unit 2 Of Russia-Backed Nuclear Reactor Project Begins Commercial Operation«. NucNet (v angleščini). 3. november 2023.
- ↑ »Как менялся «Чернобыльский шлях». 1996—2014«. naviny.media (v ruščini). 26. april 2015.
{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ »Video: Scientists come out against construction of nuclear power plant in Belarus«. naviny.media (v angleščini). 11. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2008.
- ↑ »Lithuania's concerns over Belarus NPP may be about more than safety«. Emerging Europe (v angleščini). 24. junij 2020.
- ↑ 17,0 17,1 17,2 »How Lithuania fought and failed to stop Belarusian nuclear project«. LRT (v angleščini). 15. september 2020.
- ↑ »Ženevoje patvirtintos išvados dėl Astravo AE: Baltarusija pažeidė konvenciją«. Delfi.lt (v litovščini). 7. februar 2019.
- ↑ »IAEA Mission Finds Progress on Nuclear Safety in Belarus; Proposes Further Actions«. IAEA (v angleščini). 13. december 2021.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
