Grb Slovenije

Grb Republike Slovenije
Nosilec grba	Slovenija
Sprejet	25. junij 1991
Zgodnje različice	Emblem SR Slovenije Del grba Kraljevine Jugoslavije, ki je predstavljal Slovence
Uporaba	v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih državnih organov; za označevanje državne meje, na območju mejnih prehodov in na objektih organov mejne kontrole; v prostorih in na poslopjih, v katerih je sedež državnih organov, kot tudi v prostorih teh organov; v prostorih in na poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja, v skladu z mednarodnimi pogodbami, predpisi in običaji države, v kateri je predstavništvo, oziroma s pravili in prakso mednarodne organizacije, pri kateri je predstavništvo; v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov organov lokalnih skupnosti, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov samoupravnih skupnosti, podjetij in drugih organizacij ter posameznikov, ki imajo javno pooblastilo, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta, predsednik vlade, ministri ter vodje predstavništev Republike Slovenije v tujini; na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo poslanci, člani državnega sveta in funkcionarji ter uslužbenci državnih organov; v drugih primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.

Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita na modri podlagi je lik Triglava v beli barvi, pod njim pa sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata Jadransko morje in reke. Nad njim so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde iz grba Celjskih grofov. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je zasnoval kipar Marko Pogačnik.

Zgodovina

Obdobje Hasburžanov

V obdobju Hasburške dinastije je Slovensko območje sestavljalo več t.i. dežel, zato celotno Slovensko ozemlje ni imelo enotnega grba. Slovenske dežele so bile:

• Kranjska (s cesarsko krono kronani modri orel na srebrnem ščitu, orel ima na prsih polmesec v rdeči in rumeni barvi)
• h Kranjski je pripadala tudi Slovenska marka (črni slovenski klobuk z rdečimi trakovi na rumenem (zlatem) ali belem (srebrnem) ščitu)
• Koroška (navpično sekan na dve polji v prvem, zlatem polju so trije korakajoči črni levi, v drugem polju pa je beli tram na rdečem polju)
• Štajerska (beli panter na zeleni podlagi)
• Goriška (ščit je desno poševno sekan na dve polji, v prvem modrem polju je zlat kronan lev, drugo polje pa je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano)
• Gradiška (srebrn sidrni križ, ki prekriva ščit deljen na zlato in modro polje)
• Istra (zlata koza na modrem polju, ki lahko stoji tudi na zeleni trati)
• Trst (ščit je deljen na dve polji, v zgornjem zlatem polju je bil črn kronan dvoglavi orel, spodnje rdeče polje z belim tramom pa je prekrito s zlatim rezilom sulice)
• Zalska županija (beli tram na modrem ščitu in v polju nad tramom leži krona)
• Železna županija (na modrem ščitu bela štorklja s konjsko podkvijo v kljunu, stoječa na trdnjavi)

Kraljevina Jugoslavija

V Kraljevini Jugoslaviji je imela Slovenija prvič enoten grb, ki je predstavljal celotno deželo, čeprav sta Goriška in Gradiška pripadli Italiji po prvi svetovni vojni. Takrat se je Slovenija imenovala Dravska banovina. Grb Slovencev, kot eden izmed treh ustanovnih narodov Jugoslavije, je bil na grbu Jugoslavije moder ščit na katerem je bil srebrn polmesec, nad njim, pa s bile tri rumene šesterokrake zvezde. Polmesec je predstavljal Ilirsko gibanje, zvezde pa tako Celjske grofe, kot upore proti Turkom.

Socialistična federativna republika Jugoslavija

V SFRJ je bil za Slovenijo v veljavi emblem Socialistične republike Slovenije, ki ga je izdelal Branko Simčič, s podobnim motivom kot sedanji le, da je imel socialistično tematiko. Za razliko od današnjega v njem ni bilo rumenih zvezd, pač pa je grb obkrožalo žitno klasje, prepleteno z rdečim trakom in lipovim listjem. Na vrhu klasja je bila v sredini rdeča zvezda. Slogovno je bil usklajen z ostalimi grbi jugoslovanskih socialističnih republik.

• 
  Grb Kranjske
  (do leta 1918)
• 
  Grb Slovenske marke
• 
  Grb Koroške
• 
  Grb Štajerske, ki je danes v uporabi, kot grb zvezne dežele.
• 
  Grb Goriško-Gradiške, ki je sestavljen iz grbov obeh dežel.
• 
  Grb sodobne Istrske županije na Hrvaškem
• 
  Grb Železne županije
• 
  Simbol Slovenije na grbu Kraljevine Jugoslavije
  (1918–1941)
• 
  Grb Socialistične republike Slovenije (1945–1991)
• 
  Škofovski grb Argentinskega Slovenca Lojzeta Urbanča

Heraldični vidik

Primer grba, ki bi ustrezal merilom heraldike

S heraldičnega vidika grb Republike Slovenije ne upošteva grboslovnih pravil, zato ga heraldiki ne uvrščajo med grbe, temveč embleme.

• Oblika grba ni podobna nobenemu izmed heraldičnih ščitov.
• Triglav ni heraldična figura. Da bi bil grb usklajen s pravili, bi bilo Triglav potrebno upodobiti kot heraldično goro s tremi vrhovi.
• Rdeča obroba bi morala potekati po vseh treh stranicah grba.
• Vsak grb bi moral imeti blazon, ki ga pa slovenski nima.

Viri

• Gogala, Roger: Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?, Forma 7, 2002 (COBISS) ISBN 961-6181-31-9
• https://www.grboslovje.si/dezele.php

Zunanje povezave

• Vlada.si
• Zeljko-heimer-fame.from.hr
• Objasnjeno konstrukcijsko pravilo
• Mikša, Peter. Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije. v: Zorn, Matija (ur.), et al. Triglav 240. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2018, str. 15-28, ilustr.
• Grboslovje.si