To gradivo je pod sklicno številko 510644 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
This picture of an otherwise copyrighted work may be distributed under the conditions of § 54 (1) Z. 5 of the Austrian copyright law which allows to reproduce, distribute, and publish architectural works of an actual building or other works of visual arts which were created to permanently remain at a public place.
Note: Due to the principle of Lex loci protectionis, this applies only to reuse of this picture in Austria. Reuse in other countries is subject to local law.
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
31. oktober 1961, Gradec: Dež prši na ulice in vse je sivo. Dan je turoben in zdi se, kakor da se je celo evropski hrup tega avstrijskega mesta nekako stišal. Pred durmi je jutrišnji dan - dan posvečen zbranemu spominu na mrtve. Ljudje hite sicer po svojih opravkih na vse strani, le ena pot jim je skupna - tista h grobovom. Tramvaji, reke avtomobilov in vsa druga prometna sredstva so polna, polna ljudi in cvetja, ki bo danes, jutri krasilo gomilo pokojnika, očeta, matere, sina... Grobišča so oživela, oživelo je vse pokopališče - mesto mrtvih. Tam za cipreso se sklanja priletna ženica ter s počasnimi, preudarnimi kretnjami, skrbno in z materinsko nežnostjo rahlja prst, pod katero počiva njen mož. Grob krasi. Zasaja sveže rože in jih zaliva s solzami. Tako ona, ti in jaz in tisoči, tisoči povsod po svetu.. V jesensko turobnost, ki lebdi nad graškim pokopališčem, pa se sliši z jugovzhodne strani pokopališča monotono brnenje buldožerja. Tudi tu delajo, krasijo, hitijo, da jih ne bi jutrišnji dan prehitel. Precej je še treba narediti, neurejeno je še predvsem okolje velikega spomenika, ki že stoji nad skupnim grobiščem 2600 žrtev nacističnega nasilja. Ljudje prihajajo in z zanimanjem sledijo delu na tem edinstvenem, mogočnem spomeniku. Že sedaj so prevzeti nad njegovo veličino, četudi še ni povsem dokončan. Skrb za ureditev okolja spomenika je prevzelo graško podjetje. Na spomeniku pa dela sedem delavcev oplotniškega granitoloma. delavci že dva meseca dan za dnemneumorno, skorajda brez ure oddiha, delajo ta veličasten spomenik in se tako po svoje - z delom - kakor so sami dejali, oddolžujejo spominu na žrtve, ki tukaj počivajo. Dosledno so uresničili idejo inž. arh. Borisa Kobeta. Vitek 20-metrski granitni monolit že stoji in na njem je v enajstih jezikih vklesano posvetilo: Varujte svobodo in mir, kajti dali smo zanju življenja. Prav pod vrhom monolita pa sta z zlatimi črkami vklesani letnici - 1938-1945, ki pomenita začetek oziroma konec nacističnega vojnega nasilja. dokončan je že tudi 25-metrski lok, ki se pne pred monolitom in grobnico s stopnicami, ki po zunanji strani vodijo na vrh k veliki žari. Na notranji strani loka pa je z zlatimi črkami vklesanih 2600 imen žrtev enajstih narodnosti, ki tukaj počivajo. Vsa dela na spomeniku budno spremlja arhitekt inž. Boris Kobe. Tudi včeraj smo ga srečali ob spomeniku in izkoristili priložnost, da nam je povedal nekaj besed o izraznosti spomenika: Monolit