Seznam koroških vladarjev

Vojvoda Koroške
Grb Koroške
Zadnji vladar Karel I. (21. november 1916 - november 1918)
Podatki
Nagovor	njegovo visočanstvo (?)
Prvi nosilec	Henrik III. Bavarski
Zadnji nosilec	Karel I. Habsburško-Lotarinški
Uveljavitev	976
Opustitev	1918
Pretendent	Karl von Habsburg

Seznam koroških vladarjev zajema vse kneze, grofe in vojvode, ki so imeli vodilno oblast na Koroškem.

Karantanija

Kneževina Karantanija

Na ozemlju današnje Zvezne dežele Koroške in severne Slovenije se je v 7. stoletju izoblikovala slovanska kneževina Karantanija. Po prvem zabeleženem knezu Valuku skoraj 80 let ni znano ime nobenega kneza.

Slika	Ime	Vladavina	Opombe
	Valuk	ok. 631 - 662	Prvi znani knez Alpskih Slovanov. Med njegovo vladavino je bila Karantanija del Samove plemenske zveze.
Borutovci
	Borut	740 - 750	Prvi krščanski knez Karantanije. Zaradi avarske nevarnosti okoli leta 740 sklene zaveznoštvo z Bavarci, s tem pa Karantanijo podredi Frankovski državi.
	Gorazd	750 - 751	Borutov sin. Po frankovski nadvladi je skupaj z bratrancem Hotimirjem poslan na Bavarsko, kjer prejme krščansko vzgojo.
	Hotimir	752 - 769	Borutov nečak in Gorazdov bratranec. Na njegovo pobudo v Karantanijo prispe več misionarjev, med drugimi tudi Sv. Modest.
Povezanost nadaljnih knezov ni znana
	Valtunk	772 - konec 8. stoletja	Zaradi velikega protikrščanskega upora (769 - 772) je knežji prestol zasedel šele leta 772. Na Valtunku temelji knez Valjhun iz Prešerenovega dela Krst pri Savici, ki je v delu omenjen kot Kajtimarjev (Hotimirjev) sin.
	Domislav	konec 8. stoletja - ok. 802	Blaženi, znan kot Domicijan Koroški. Ustanovil je samostan Millstatt. Bil naj bi sorodnik drugih knezov, zaradi česar je mogoče, da je bil član rodbine Borutovcev. Znano je, da je imel ženo Marijo ter nekaj sinov.
	Pribislav	ok. 800
	Semik	začetek 9. stoletja
	Stojmir	začetek 9. stoletja	Zadnji domači knez Karantanije.
	Etgar	ok. 820 - 828	Prvi neslovanski vodja Karantanije ter zadnji karantanski knez. Odstavljen v korist Helmwinu.
Karantanija popolnoma izgubi samostojnost.

Grofija Karantanija

Slika	Ime	Vladavina	Opombe
	Helmwin	ok. 828	Prvi karantanski grof bavarskega rodu.
	Albgar	30. ali 40. leta 9. stoletja
	Pabo	pred 844 - 860	Tako kot Pribinova žena je izhajal iz družine Wilhelminov. Svoj položaj izgubi med Karlmanovim uporom.
	Gundakar	860 - 869	Mesto grofa mu je dal Karlman II. Slednjemu se leta 869 skupaj z Kocljem in Velikomoravsko upre in umre v boju.
	Arnulf Koroški	ok. 870 - 876	Arnulf območje Karantanije prejme po sporazumu med Karlmanom in očetom Ludvikom.

Koroška krajina

Na območju Karantanije in Panonije Arnulf Koroški ustanovi Regnum Carantanum, posebno gospostveno območje s središčem v Karantaniji, ki se obdrži do Arnulfovega nastopa na vzhodnofrankovski prestol leta 887.

Slika	Ime	Vladavina	Zakonec	Opombe
	Arnulf Koroški	876 - 887	Ota Oda ZahodnofrankovskaVinburga	Ko leta 887 postane vladar Vzhodnofrankovske države oblikuje Koroško krajino.

Koroška bolj ali manj preide pod nadzor Bavarske kot Koroška krajina. Grofu Bertholdu Bavarskih Luitpoldingov je leta 927 nemški kralj Henrik Ptičar podelil pravice nad Koroško.

Slika	Ime	Vladavina	Zakonec	Opombe
Liutpoldinci
	Bertold Bavarski	927 - 947	neznano	Arnulfov brat.
Otoni
	Henrik I. Bavarski	947 - 955	Judita
	Henrik II. Bavarski	955 - 976	Gizela Burgundska (por. 972)	Sin Henrika I.

Vojvodina Koroška

Slika	Grb	Ime	Vladavina	Zakonec	Opombe
Liutpoldinci
		Henrik III. Bavarski	976 - 978	Hildegarda	Bertoldov sin. Cesar Oton II. Koroško loči od Bavarske kot samostojno vojvodino, ki jo, zaradi podpore v sporu z Henrikom II., podeli v fevd Henriku III. Bavarskemu, ki tako postane prvi koroški vojvoda.
Salijci
		Oton I.	978 - 985	Judita (por. ok. 1000)	Oton postane koroški vojvoda po tem, ko je Henrik III. izgnan zaradi nezvestobe do cesarja.
Liutpoldinci
		Henrik III. Bavarski	985 - 989	Hildegarda	Ponovno po dogovoru med Otonom I. in njegovo materjo.
Otoni
		Henrik II. Bavarski	989 - 995	Gizela Burgundska (por. 972)
		Henrik II. Sveti	995 - 1002	Kunigunda Luksemburška (por. ok. 1000)	Sin Henrika II. Bavarskega, hkrati tudi sveti rimski cesar Leta 1002 Koroško preda Otonu I.
Salijci
		Oton I.	1002 - 1004	Judita (por. ok. 1000)	Ponovno po tem, ko mu cesar Henrik II. iz hvaležnosti odstopi Koroško.
		Konrad I.	1004 - 1011	Matilda Švabska (por. ok. 1002)	Sin Otona I.
Eppensteinci
		Adalbero	1011 - 1035	Beatrice Švabska	Leta 1364 Kranjsko povzdigne v vojvodino.
Salijci
		Konrad II.	1035 - 1039	/	Sin Konrada I.
		Henrik III. Nemški	1039 - 1047	Gunhilda Danska (por. ok. 1037) Neža Akvitanska (por. ok. 1045)	Pravnuk Otona I., hkrati tudi sveti rimski cesar.
Welfi
		Welf	1047 - 1055	/	Koroško mu podeli Henrik III. Nemški.
Ezzonidi
		Konrad III.	1055 - 1061	Judita Češka	Koroško mu podeli Neža Akvitanska, žena Henrika III. Nemškega.
Zähringi
		Bertold II.	1061 - 1077	Rihvara Salijska Beatriks Moussonska	Poročen s hčerjo Konrada II. Leta 1077 odstavljen zaradi podpore nemškemu protikralju Rudolfu Rheinfeldškemu.
Eppensteinci
		Leopold	1077 - 1090	Dvakrat poročen	Adalberov vnuk. Vojvoda postane po odstavitvi Bertolda II.
		Henrik III.	1090 - 1122	Beatriks Dießenška (por. ok. 1075) Liutgard (por. po 1096) Sofija Babenberška (por. po 1103)	Leopoldov mlajši brat.
Spanheimi
		Henrik IV.	1122 - 1123	Gertruda	Koroško podedoval od svojega krstnega botra Henrika III., ki je umrl brez otrok.
		Engelbert II.	1123 - 1134	Uta Kraiburška	Sin Henrika IV.
		Ulrik I.	1134 - 1144	Judita Badenska	Sin Engelberta II.
		Henrik V.	1144 - 1161	Elizabeta Štajerska	Sin Ulrika I.
		Herman	1161 - 1181	Neža Babenberška (por. ok. 1173)	Brat Henrika V.
		Ulrik II.	1181 - 1201	/	Hermanov sin.
		Bernard	1201 - 1256	Judita Češka (por. 1213)	Brat Ulrika II.
		Ulrik III.	1248 - 1269	Neža Meranska (por. 1215, † 1263) Neža Badenska (por. 1250, † 1295)	Prapravnuk Engelberta III., hkrati tudi mejni grof Kranjske.
Přemyslidi
		Otokar II. Přemysl	1269 - 1276	Margareta Avstrijska (por. 1252, raz. pred 1261) Kunigunda Slavonska (por. 1261)	Hkrati tudi češki kralj, vojvoda Avstrije in Štajerske ter mejni grof Kranjske.
Habsburžani
		Rudolf I.	1276 - 1286	Gertruda Hohenberška (por. 1251, † 1281) Izabela Burgundska (por. 1284)	Hkrati tudi nemški kralj, prvi habsburški vladar Kranjske.
Majnhardovci
		Majnhard IV. Goriški	1286 - 1295	Elizabeta Bavarska (por. 1258, † 1273)	Hkrati tudi kranjski mejni grof ter goriški in tirolski grof.
		Oto III.	1295 - 1310	Evfemija Legniška (por. 1297)	Majnhardov sin, hkrati tudi kranjski mejni grof in tirolski grof. Sovladal je z bratoma Henrikom in Ludvikom.
		Henrik	1295 - 1335	Ana Češka (por. 1306, † 1313) Adelajda Brunswiška (por. 1313, † 1324) Beatrice Savojska (por. 1327, † 1331)	Brat Ota III., hkrati tudi kranjski mejni grof, češki kralj ter tirolski in savinjski vojvoda. Sovladal je z bratoma Otom III. in Ludvikom.
		Ludvik Goriško-Tirolski	1295 - 1305	/	Henrikov brat, hkrati tudi kranjski mejni grof, češki kralj ter tirolski in savinjski vojvoda. Sovladal je z bratoma Otom III. in Henrikom. Umrl brez potomcev.
Habsburžani
		Albreht II. Avstrijski	1364 - 1365	Johana Pfirt (por. 1324)	Vnuk Rudolfa I., hkrati tudi avstrijski in štajerski vojvoda ter kranjski mejni grof. Sovladal je z bratom Otom.
		Oto IV. Avstrijski	1364 - 1365	Elizabeta Bavarska (por. 1325)	Brat Albrehta II., hkrati tud avstrijski in štajerski vojvoda ter kranjski mejni grof. Sovladal je z bratom Albrehtom II.
		Rudolf IV. Ustanovitelj	1364 - 1365	Katarina Češka (por. 1357)	Sin Albrehta II., hkrati tudi avstrijski, štajerski in koroški vojvoda ter tirolski grof.
		Albreht III.	1365 - 1379	Elizabeta Češka (por. 1366, † 1373) Beatrice Nuremberška (por. 1375)	Brat Rudolfa IV., hkrati tudi avstrijski, štajerski in kranjski vojvoda ter tirolski grof. Sovladal je z bratom Leopoldom III.
		Leopold III.	1365 - 1386	Viridis Visconti (por. 1365)	Začetnik leopoldinske veje Habsburžanov, brat Albrehta III., hkrati tudi avstrijski, štajerski in kranjski vojvoda ter tirolski grof. Sovladal je z bratom Albrehtom III.
		Viljem	1386 - 15. julij 1406	Jadwiga Poljska (por. 1385, loč. 1385) (?) Ivana II. Neapeljska (por. 1401)	Sin Leopolda III., prvi vladar z nazivom vladarjanotranjeavstrijskih dežel, hkrati tudi avstrijski vojvoda in tirolski grof.
		Ernest Železni	15. julij 1406 - 10. junij 1424	Margareta Pomeranska (por. 1392, † 1407 ali 1410) Cimburga Masovijska (por. 1412)	Viljemov brat, kot vladar Notranje Avstrije tudi kranjski in štajerski vojvoda. Bil je zadnji koroški vojvoda ustoličen na knežjem kamnu.
		Friderik III.	10. junij 1424 - 19. avgust 1493	Eleanora Portugalska (por. 1452, † 1467)	Ernestov sin, sveti rimski cesar, kot vladar Notranje Avstrije tudi kranjski in štajerski vojvoda. Do leta 1463 je sovladal z bratom Albertom VI.
		Albert VI.	19. avgust 1493 - 2. december 1463	Mehthilda Palatinska (por. 1452)	Brat Friderika III. Do svoje smrti leta 1463 je sovladal z bratom Albertom VI.
		Maksimilijan I.	19. avgust 1493 - 12. januar 1512	Marija Burgundska (por. 1477, † 1482) Ana Bretanska (por. 1490, raz.1492) Bianka Marija Sforza (por. 1494, † 1510)	Edini preživeli sin Friderika III., sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda.
		Karel V.	12. januar 1512 - 21. april 1521	Izabela Portugalska (por. 1526, † 1539)	Maksimilijanov vnuk, sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda in hkrati tudi španski kralj.
		Ferdinand I.	21. april 1521 - 25. julij 1564	Ana Jagelo Ogrska (por. 1521, † 1547)	Brat Karla V., sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda in hkrati kralj Češke, Hrvaške in Ogrske.
		Karel II.	25. julij 1564 - 10. julij 1590	Marija Ana Bavarska (por. 1571)	Ferdinandov sin, nadvojvoda Notranje Avstrije.
		Ferdinand II.	10. julij 1590 - 15. februar 1637	Eleonora Gonzaga (por. 1622)	Sin Karla II., sveti rimski cesar in hkrati tudi češki kralj ter avstrijski nadvojvoda. Leta 1619 podeduje posestva vseh habsburških vej.
		Ferdinand III.	15. februar 1637 - 2. april 1657	Marija Ana Španska (por. 1631, † 1646) Marija Leopoldina Avstrijska (por. 1648, † 1649) Eleonora Gonzaga (por. 1651)	Sin Ferdinanda II.
		Leopold I.	2. april 1657 - 5. maj 1705	Marija Terezija Španska (por. 1666, † 1673) Klavdija Felicija Avstrijska (por. 1673, † 1676) Eleonora Magdalena Neuburška (por. 1676)	Sin Ferdinanda III.
		Jožef I.	5. maj 1705 - 17. april 1711	Vilhelmina Amalija Brunswiška (por. 1696)	Sin Leopolda I.
		Karel VI.	17. april 1711 - 20. oktober 1740	Elizabeta Kristina Brunswiška (por. 1708)	Brat Jožefa I.
		Marija Terezija	20. oktober 1740 - 29. november 1780	Franc I., svetorimski cesar (por. 1736, † 1765)	Hči Karla VI. Njen zakon s Francem I. pomeni začetek Habsburško-Lotarinške rodbine. Med svojo vladavino je uveljavila mnogo reform na področju šolstva in tlačanstva. Od leta 1765 naprej je sovladala s sinom Jožefom II.
S poroko Marije Terezije Habsburške in Franca I. Štefana Lotarinškega se vzpostavi rodbina Habsburško-Lotarinških
		Jožef II.	1765 - 20. februar 1790	Izabela Burbonsko-Parmska (por. 1760, † 1763) Marija Jožefa Bavarska (por. 1765, † 1766)	Sin Marije Terezije. Na oblast je prišel kot njen sovladar in je nadaljeval njene reforme.
		Leopold II.	30. september 1790 - 1. marec 1792	Marija Luiza Španska (por. 1765)	Sin Marije Terezije in brat Jožefa II.
		Franc I.	1. marec 1792 - 2. marec 1835	Marija Terezija Siciljska († 1807) Marija Ludovika Modenska (por. 1808, † 1816) Karolina Avgusta Bavarska (por. 1816)	Sin Leopolda II., zadnji svetorimski in prvi avstrijski cesar. V času njegove vladavine je bila Koroška med leti 1809 in 1813 del Ilirskih provinc, posebne enote Francoskega cesarstva, zatem pa še del Ilirskega kraljestva v okviru Avstrijskega cesarstva.
		Ferdinand I.	2. marec 1835 - 2. december 1848	Marija Ana Sardinska (por. 1831)	Sin Franca I., zaradi duševne zaostalosti med revolucijami leta 1848 odstopi v korist svojemu nečaku Francu Jožefu.
		Franc Jožef	2. december 1848 - 21. november 1916	Elizabeta Bavarska (por. 1854, † 1898)	Nečak Ferdinanda I., najdlje vladajoči kranjski vojvoda. Leta 1949 razpusti Ilirsko kraljestvo.
		Karel I.	21. november 1916 - november 1918	Cita Burbonsko-Parmska (por. 1911)	Pranečak Franca Jožefa, zadnji kranjski vojvoda.

Pretendenti

Trenutni pretendent naziva koroškega vojvode je Karl von Habsburg, sin Otta von Habsburga in vnuk zadnjega koroškega vojvode Karla I. Njegov uradni priimek je Habsburg-Lothringen vendar je običajno nazvan kot von Habsburg. Njegov naslednik je Ferdinand Zvonimir von Habsburg.

Slika	Grb	Ime	Na položaju	Zakonec	Opombe
		Karel I.	november 1918 - 1. april 1922	Cita Burbonsko-Parmska (por. 1911)	Do svoje smrti leta 1922 je izvedel nekaj poskusov obnovitve monarhije. Leta 2004 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, njegova žena Cita pa ima od leta 2009 naziv Božje služabnice.
		Otto von Habsburg	1. april 1922 - 4. julij 2011	Regina von Habsburg (por. 1951)	Sin Karla I. Zaradi antinacističnih načel in želje po preprečitvi anschlussa je bil v Nacistični Nemčiji razglašen za sovražnika. Med procesom slovenske osamosvojitve je samostojnost Slovenije odločno zagovarjal in mlado državo med desetdnevno vojno tudi obiskal. Med leti 1973 in 2004 je bil predsednik Panevropske unije.
		Karl von Habsburg	4. julij 2011 - danes	Francesca Thyssen-Bornemisza (por. 1993, loč. 2017) Christian Nicolau de Almeida Reid (por. 2022)	Ottov sin, trenutni predsednik Panevropske unije.

Glej tudi

• Seznam deželnih glavarjev Koroške