Anton Tomšič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:36, 7. oktober 2008

Anton Tomšič, prvi slovenski poklicni časnikar in prvi glavni urednik častnika Slovenskega naroda, * 1842, Dedni dol pri Višnji Gori, † 1871.

Mladost

Rodil se je na domačiji »pri Mačkovih« kot sin preprostega kmeta. Njegov oče si je s pridnostjo in podjetnostjo pridobil toliko premoženja, da je lahko dal šolat Antona in njegovega mlajšega brata Frana. Anton se je sprva šolal v Višenjski ljudski šoli, nato je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, Trstu, Celju in Novem mestu. Gimnazijo je zaključil z odliko in se vpisal na pravno fakulteto v Gradcu. Leta 1867 se je zaposlil kot odvetniški pripravnik (koncipient) v odvetniški pisarni dr. Ferdinanda Dominkuša v Mariboru.

Začetki Slovenskega naroda

18. marca 1868 je zboru ustanovnikov Slovenskega naroda predložil publicistični program, ki ga je oblikoval po zamislih Frana Levstika, dr. Janka Sernca in dr. Janka Pajka. Program je vseboval različna publicistična gesla, med drugim je podpiral zedinjenje vseh Slovencev v skupno upravno celoto, enakopravnost slovenščine in nasprotoval dualistični ureditvi Avstrije. Na temeljih, ki si jih je zastavil s programom, je pričel Tomšič delovati kot prvi glavni urednik Slovenskega naroda. Časopis, ki je kasneje postal prvi slovenski dnevnik, je začel izhajati 2. aprila 1868 v Mariboru.

Vsebina Slovenskega Naroda

Svoj začrtani program je Tomšič pri oblikovanju časopisa kar se da dosledno izvajal. Pogumno se je upiral oportunizmu in slovenskim vladnim kimavcem ter podpiral zedinjenje Slovencev in povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi. Njegove prispevke odlikuje lep slovenski jezik, sočnost in duhovitost. Za pomoč pri ustvarjanju Slovenskega naroda je pridobil pomembne pisatelje in jezikoslovce, kot so na primer Fran Levstik, Fran Levec, dr. Valentin Zarnik, Fran Erjavec, dr. Janko Pajk in dr. Fran Celestin.

Težave s časopisom

Tomšiča so pri urejanju prvega slovenskega dnevnika pestile najrazličnejše težave. Dopisnikov in sodelavcev je bilo malo, še težje je pridobil honorarje zanje. Tudi sam je živel skromno – sprva je bival kar v uredništvu časopisa v Mariboru. Ob gmotnih težavah so mu preglavice povzročali tudi razni zabavljači. Bil je občutljive narave in je ob kritikah hitro zapadel v pesimizem. Z žarom, bistroumnostjo in sarkazmom pa je branil Slovenski narod na sodišču, ko je bil obtožen zaradi različnih preostrih člankov. Sčasoma sam ni bil sposoben več opravljati vsega dela, zato je leta 1868 dobil pomočnika – Josipa Jurčiča. Jurčič je pri Slovenskem narodu služboval do leta 1870, ko se je vrnil na Dunaj.

Slovenski narod je Anton Tomšič urejal vse do svoje smrti, konec maja 1871. Mesto glavnega urednika je za njim sprva začasno prevzel Ivan Železnikar, julija 1871 pa Josip Jurčič.

Po Antonu Tomšiču se v Višnji Gori imenuje ulica.

Viri

Štefan Barbarič, Znameniti Slovenci: Josip Jurčič; Partizanska knjiga v Ljubljani 1986

Dr. Fran Vatovec, Ob zibelki “Slovenskega naroda” pred 100 leti, V: Stoletnica “Slovenskega Naroda”, Mariborski tisk v Mariboru, 1968

Slovenski narod, 1. april 1893, številka ob 25-letnici Slovenskega naroda

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Anton Tomšič''', prvi [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[novinar|časnikar]] in prvi glavni urednik častnika [[Slovenski narod|Slovenskega naroda]], * [[1842]], [[Dedni dol|Dedni dol pri Višnji Gori]], † [[1871]].
-== Življenjepis ==
+== Mladost ==
-Rodil se je na domačiji »pri Mačkovih« kot sin preprostega kmeta. Sprva se je šolal v župnijski šoli, nato je obiskoval gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Trst]]u, [[Celje|Celju]] in [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po maturi se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Gradcu|pravno fakulteto v Gradcu]].
+Rodil se je na domačiji »pri Mačkovih« kot sin preprostega kmeta. Njegov oče si je s pridnostjo in podjetnostjo pridobil toliko premoženja, da je lahko dal šolat Antona in njegovega mlajšega brata Frana. Anton se je sprva šolal v Višenjski ljudski šoli, nato je obiskoval gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Trst]]u, [[Celje|Celju]] in [[Novo mesto|Novem mestu]]. Gimnazijo je zaključil z odliko in se vpisal na [[Pravna fakulteta v Gradcu|pravno fakulteto v Gradcu]]. Leta [[1867]] se je zaposlil kot odvetniški pripravnik (koncipient) v odvetniški pisarni dr. [[Ferdinand Dominkuš|Ferdinanda Dominkuša]] v [[Maribor|Mariboru]].
+== Začetki Slovenskega naroda ==
+[[18. marec|18. marca]] [[1868]] je zboru ustanovnikov [[Slovenski narod|Slovenskega naroda]] predložil publicistični program, ki ga je oblikoval po zamislih [[Fran Levstik|Frana Levstika]], dr. [[Janko Sernec|Janka Sernca]] in dr. [[Janko Pajk|Janka Pajka]]. Program je vseboval različna publicistična gesla, med drugim je podpiral zedinjenje vseh Slovencev v skupno upravno celoto, enakopravnost slovenščine in nasprotoval dualistični ureditvi Avstrije. Na temeljih, ki si jih je zastavil s programom, je pričel Tomšič delovati kot prvi glavni urednik Slovenskega naroda. Časopis, ki je kasneje postal prvi slovenski dnevnik, je začel izhajati [[2. april|2. aprila]] 1868 v Mariboru.
+== Vsebina Slovenskega Naroda ==
+Svoj začrtani program je Tomšič pri oblikovanju časopisa kar se da dosledno izvajal. Pogumno se je upiral oportunizmu in slovenskim vladnim kimavcem ter podpiral zedinjenje Slovencev in povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi. Njegove prispevke odlikuje lep slovenski jezik, sočnost in duhovitost. Za pomoč pri ustvarjanju Slovenskega naroda je pridobil pomembne pisatelje in jezikoslovce, kot so na primer [[Fran Levstik]], [[Fran Levec]], dr. [[Valentin Zarnik]], [[Fran Erjavec]], dr. [[Janko Pajk]] in dr. [[Fran Celestin]].
+== Težave s časopisom ==
+Tomšiča so pri urejanju prvega slovenskega dnevnika pestile najrazličnejše težave. Dopisnikov in sodelavcev je bilo malo, še težje je pridobil honorarje zanje. Tudi sam je živel skromno – sprva je bival kar v uredništvu časopisa v Mariboru. Ob gmotnih težavah so mu preglavice povzročali tudi razni zabavljači. Bil je občutljive narave in je ob kritikah hitro zapadel v pesimizem. Z žarom, bistroumnostjo in sarkazmom pa je branil Slovenski narod na sodišču, ko je bil obtožen zaradi različnih preostrih člankov. Sčasoma sam ni bil sposoben več opravljati vsega dela, zato je leta 1868 dobil pomočnika – [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]]. Jurčič je pri Slovenskem narodu služboval do leta [[1870]], ko se je vrnil na [[Dunaj]].
+Slovenski narod je Anton Tomšič urejal vse do svoje smrti, konec maja [[1871]]. Mesto glavnega urednika je za njim sprva začasno prevzel [[Ivan Železnikar]], julija 1871 pa [[Josip Jurčič]].
+Po Antonu Tomšiču se v [[Višnja Gora|Višnji Gori]] imenuje ulica.
+== Viri ==
+Štefan Barbarič, Znameniti Slovenci: Josip Jurčič; Partizanska knjiga v Ljubljani 1986
+Dr. Fran Vatovec, Ob zibelki “Slovenskega naroda” pred 100 leti, V: Stoletnica “Slovenskega Naroda”, Mariborski tisk v Mariboru, 1968
+Slovenski narod, 1. april 1893, številka ob 25-letnici Slovenskega naroda
-Zagovarjal je program [[Zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]]. Svoja ostra stališča, ki so bila v nasprotju s takratno Avstrijsko politiko je objavljal v uvodnikih časopisa Slovenski narod.
-Po njem se v [[Višnja Gora|Višnji Gori]] imenuje ulica.
 {{bio-stub}}