Goriška statistična regija
Goriška regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Goriška statistična regija v besedi[uredi | uredi kodo]
Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Največje urbano središče je Nova Gorica.
Obsega 11,5 % površine Slovenije[uredi | uredi kodo]
Goriška statistična regija je z 2.325 km2 približno enako velika kot osrednjeslovenska, po številu prebivalcev pa je skoraj petkrat manjša. V njej je leta 2021 živelo okoli 6 % prebivalcev Slovenije. Je med redkeje poseljenimi: na km2 njene površine je prebivalo povprečno 51 prebivalcev.
Prebivalci starejši in manj izobraženi od povprečja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
Povprečna starost prebivalcev je bila 45,3 leta, kar je bilo leto in pol nad državnim povprečjem. Pred njo je bila le pomurska regija (46,1 leta). Tudi delež prebivalcev, starejših od 64 let, je bil za pomursko regijo drugi največji (23,6 %). Indeks staranja je dosegel eno najvišjih vrednosti (158), kar pomeni, da je bilo med prebivalci te regije na vsakih 100 otrok, tj. oseb, mlajših od 15 let, povprečno 158 oseb, starih najmanj 65 let.
Poročenih je bilo 48,1 % prebivalcev; to je regijo uvrstilo takoj za prvouvrščeno primorsko-notranjsko (48,3 %), čeprav sta bili v 2021 v tej regiji sklenjeni 2 zakonski zvezi na 1.000 prebivalcev, kar je bilo najmanj med regijami. Delež živorojenih otrok, katerih matere oz. starša ob njihovem rojstvu nista bila poročena, je bil eden najmanjših (53,7 %). Povprečna starost umrlega je bila v tej regiji druga najvišja (79,6 leta). Najnižji med regijami pa je bil delež otrok, starih 1–5 let, ki so bili vključeni v vrtce (77,5 %).
Med prebivalci regije, starimi 15 let ali več, jih je bilo v 2021 z osnovnošolsko izobrazbo ali manj 25 %, z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa 23,9 %. Po drugi strani pa je imela regija poleg osrednjeslovenske največ študentov na 1.000 prebivalcev (38). Uvrstila pa se je tudi v skupino regij z največ diplomanti: imela jih je 8 na 1.000 prebivalcev.
Prebivalci med najbolj zadovoljnimi z življenjem[uredi | uredi kodo]
Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci goriške regije ocenili v povprečju enako kot prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske regije: vsi z najvišjo oceno 7,8 (na lestvici od 1 do 10).
V tej regiji so si v 2021 v 87 % gospodinjstev vsi njegovi člani lahko privoščili enotedenske letne počitnice zunaj doma, kar je največji delež med regijami.
Regija je v 2021 imela najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,5).
Visoka stopnja delovne aktivnosti[uredi | uredi kodo]
Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 17,2 % odhajalo na delo drugam, največ (60,7 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto – za osrednjeslovensko (10,3 %). Stopnja delovne aktivnosti v 2021 je bila 69,3-odstotna, tretja med regijami. Stopnjo brezposelnosti je imela goriška regija enako slovenskemu povprečju: 4,7-odsotno.
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je bila v 2021 s 1.226 EUR peta najvišja. Od povprečja na ravni Slovenije je bila nižja za 3,5 % oz. 45 EUR. Bruto domači proizvod te regije je v 2021 predstavljal 5 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca v regiji je znašal 21.749 EUR, kar je bilo 12 % manj od povprečja v državi.
Največ avtomobilov in tudi najstarejši[uredi | uredi kodo]
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (629) in tudi po njihovi povprečni starosti (12 let) se je ta regija uvrstila na prvo mesto.
Največji je bil tudi delež starejših stanovanj. Naseljenih stanovanj, zgrajenih pred letom 1945, je bilo 30 %, kar je bilo za okoli 13 odstotnih točk več, kot znaša povprečje za Slovenijo.
Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, ki je v 2021 nastala v tej regiji, je bila 515 kg, kar je bilo 3 kg na prebivalca manj od slovenskega povprečja; ločeno je bilo tukaj zbranih 68 % komunalnih odpadkov; to je bil eden manjših deležev med regijami. Tukajšnjim gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 42,6 m3 vode na prebivalca. Delež odpadne vode iz javne kanalizacije, ki je bila pred izpustom prečiščena, je bil v tej regiji tretji najnižji (66,5 %).
Vinogradniška regija in ena izmed bolj priljubljenih pri turistih[uredi | uredi kodo]
Goriška regija ima med regijami največ površin, namenjenih vinogradništvu (skoraj 4.000 hektarjev oziroma 26 % vseh tovrstnih površin v Sloveniji). V 2021 so v njej pridelali povprečno 6,6 tone grozdja na hektar, kar je bilo največ med regijami.
Je tudi ena izmed bolj priljubljenih regij pri turistih. Leta 2021 so od vseh prihodov in prenočitev turistov v državi v goriški regiji imeli 10 % prihodov in 9 % prenočitev turistov, pri tem pa so prevladovali tuji turisti.
Sestavlja jo 13 občin[uredi | uredi kodo]
Največ prebivalcev, 26,9 %, je na sredini leta 2021 imela Nova Gorica (31.835), s 16,7 % je sledila Ajdovščina (19.741). Preostale občine so manjše in prispevajo približno 3–10 % prebivalstva regije. Najmanjša je bila s 3.204 prebivalci občina Bovec.[1]
Goriška statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 1. 2021 | 2.325 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021 | 50,9
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2021 | 118.356 |
Povprečna starost prebivalcev , 1. 7. 2021 | 45,3
| |
Naravni prirast, 2021 | -335 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021 | 14,9
| |
Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022 | 11.046 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021 | 23,6
| |
Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022 | 4.070 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -2,8
| |
Število študentov (po prebivališču), 2021/2022 | 4.531 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,2
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021 | 50.473 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -1,6
| |
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 41.208 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021 | 13,8
| |
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 6.387 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021 | 31,5
| |
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021 | 1.878,35 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021 | 69,3
| |
Število podjetij, 2021 | 12.076 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 3,0
| |
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021 | 2.575 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021 | 21.749
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 30.260 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,5
| |
Število prihodov turistov, 2021 | 413.453 |
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev) , 31. 12. 2021 | 629
| |
Število prenočitev turistov, 2021 | 1.032.813 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2021 | 414
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza Sistat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1] |
Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]
- Občina Ajdovščina
- Občina Bovec
- Občina Brda
- Občina Cerkno
- Občina Idrija
- Občina Kanal ob Soči
- Občina Kobarid
- Občina Miren - Kostanjevica
- Mestna občina Nova Gorica
- Občina Renče - Vogrsko
- Občina Šempeter - Vrtojba
- Občina Tolmin
- Občina Vipava
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Arhivirano 2014-08-12 na Wayback Machine., regionalni razvoj
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, evropska kohezijska politika
- Ministrstvo za notranje zadeve Arhivirano 2014-10-03 na Wayback Machine., lokalna samouprava
- Kronika - Iz zgodovine Goriške
- YouTube
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 25. marca 2021.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.